REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Proti privatizaciji zdravstva pod pretvezo korone

Proti privatizaciji zdravstva pod pretvezo koronePo potrditvi rebalansa proračuna 2020 pa lahko z gotovostjo rečemo, da vlada situacijo namerava zlorabiti kot izgovor za privatizacijo zdravstva. Vir: Twitter

Vlada je na zadnji seji sprejela predlog petega protikoronskega svežnja in zakon o demografskem skladu.

Vladne stranke so z uničevanjem javnega zdravstvenega sistema začele takoj pod krinko reševanja posledic epidemije.

Sveženj podaljšuje subvencioniranje čakanja na delo, prinaša dodatke zdravstvenim delavcem in uvaja bolniško odsotnost brez zdravniškega potrdila.

S predlogom zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covida-19 se določajo tudi ukrepi na področju zdravstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, izvrševanja kazenskih sankcij in pravosodja, kmetijstva, gospodarstva in prehrane ter infrastrukture.

Cilj Janševe vlade je privatizacija in razgradnja javnega zdravstvenega sistema, kar prinaša oslabitev in diskreditacijo javne zdravstvene blagajne ter privatizacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti.

Vendar pa so prav sprejeti in tudi nekateri še predlagani ukrepi na področju zdravstva naleteli na ostro kritiko, predvsem opozicijske Levice.

»Že ob objavi koalicijske pogodbe vlade Janeza Janše je bilo marsikomu jasno, da bo cilj te vlade privatizacija in razgradnja javnega zdravstvenega sistema. Pod novoreki kot je 'vključevanje vseh kadrovskih virov' ter napovedjo spremembe delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, so se skrivali načrti za oslabitev in diskreditacijo javne zdravstvene blagajne ter privatizacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti. Vladne stranke so z uničevanjem javnega zdravstvenega sistema začele takoj pod krinko reševanja posledic epidemije,« so zapisali v svojem odzivu.

Za Levico je epidemija koronavirusa trenutek, ko se je zgodil napad na javno blagajno, istočasno pa se izvaja še privatizacija izvajanja zdravstva:

Vlada proračunskega financiranja zdravstvene blagajne do danes ni zagotovila.

»Epidemija koronavirusa je za vlado prišla kot naročena. Namesto tradicionalnih medijskih in javnih diskreditacij, so se javnega zdravstva in javne zdravstvene blagajne lotili z neukrepanjem in ignoriranjem težav, ki so nastale zaradi epidemije. Zavod za zdravstveno zavarovanje se je znašel pred finančnim kolapsom, zaradi izpada dohodkov iz prispevkov in dodatnih stroškov, je samo v prvih osmih mesecih letošnjega leta posloval z 80 milijonskim primanjkljajem, do konca leta pa bo izguba znašala 140 milijonov. Vlada proračunskega financiranja zdravstvene blagajne do danes ni zagotovila.«

Minister Gantar napoveduje razpis za 'odpravo čakalnih vrst', a pod všečnim imenom se skriva vzpostavitev paralelnega sistema, kjer bi se denar namesto v javno zdravstvo stekal k zasebnikom. Javnemu zdravstvu želijo prepustiti izgube, privatnikom pa dobičke.

»Istočasno se Vlada pospešeno loteva drugega koraka svoje privatizacijske agende. Minister Gantar napoveduje razpis za 'odpravo čakalnih vrst', a pod všečnim imenom se skriva vzpostavitev paralelnega sistema, kjer bi se denar namesto v javno zdravstvo stekal k zasebnikom. Javnemu zdravstvu želijo prepustiti izgube, privatnikom pa dobičke. Ne bi nas presenetilo, če bi tudi javni denar zbran iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga v času epidemije nakopičile komercialne zavarovalnice, romal neposredno v žepe zasebnikov.

Kaj pomenijo tovrstni predlogi, najlepše vidimo na primeru zobozdravstva. Od okoli 1600 zobozdravnikov jih 632 opravlja delo v javnih zavodih, 632 je koncesionarjev, 303 pa so čisti privatniki. Okoli 900 oziroma dobra polovica zobozdravnikov je torej de facto privatnikov. Rezultati so znani, da zasebno zobozdravstvo z visokimi cenami cveti, javno je v katastrofalnem stanju,« opozarjajo v Levici.

Pri tem je netransparentna in škodljiva interventna zakonodaja »modus operandi Janševih vlad.«

Ne bi nas presenetilo, če bi tudi javni denar zbran iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so ga v času epidemije nakopičile komercialne zavarovalnice, romal neposredno v žepe zasebnikov.

»Janez Janša strukturnih sprememb ne izvaja preko sprememb sistemskih zakonov. Že davno se je naučil, da je reze v javne storitve pametno narediti hitro in čez noč. Tako je ZUJF leta 2012 čez noč posekal na desetine določb sistemske zakonodaje. Med to zakonodajo je bila seveda tudi zdravstvena. Tudi takrat je za volanom privatizacijskega tovornjaka sedel Tomaž Gantar. Znižali so bolniška nadomestila, omogočili zdravnikom iz javnih zavodov delo preko podjemnih pogodb in kar je najbolj pomembno, za 5% zmanjšali delež v katerem so zdravstvene storitve krite iz obveznega zavarovanja. Teh 88 milijonov na letni ravni je šlo preko povečanih premij dopolnilnega zavarovanja v roke Gantarjevih prijateljev v  komercialnih zavarovalnicah.

Danes je privatizacijski tandem Janša-Gantar zopet na delu. Namesto ZUJF-a jim danes služi interventna zakonodaja, ki naj bi služila boju proti koronavirusu, a v resnici ves čas služi kot krinka za določbe, ki z interventnimi ukrepi za reševanje epidemije koronavirusa nimajo nobene zveze. Da bo s PKP 5 podobno, je razvidno iz današnje izjave za javnost sindikalnih central, v katerem so omenjene določbe sistemske narave, ki nimajo neposredne zveze s COVID-19, med drugim koraki v smer privatizacije zdravstva,« poudarjajo v Levici.

Zdravnik, merjenje pristiska

»Cilji te vlade so jasni, zavarovalnicam odpreti trg financiranja, privatnikom pa omogočiti zaslužke. Javno zdravje v tej zgodbi nima mesta,« so prepričani v Levici.

»Cilji te vlade so jasni, zavarovalnicam odpreti trg financiranja, privatnikom pa omogočiti zaslužke. Javno zdravje v tej zgodbi nima mesta,« so prepričani v Levici.

Vlada po oceni Levice umetno ustvarja čakalne dobe in manjša dostopnost zdravnikov, da bi nato lahko privatizirali javno zdravstvo.

»Danes medije polnijo novice o nedostopnosti do primarnega zdravstva, o neopravljenih posegih in o frustracijah ljudi. Vse to so posledice dolgoletnega zanemarjanja javnega zdravstva, odsotnosti planiranja na področju kadrovske politike, defektnega sistema specializacij, reform visokega šolstva ter neprimernih in nepremišljenih ukrepov v spopadanju z epidemijo.

Če podatki o desetinah milijonov ljudi brez dostopa do zdravstva v najbogatejši državi na svetu, ZDA, niso bili dovoljšen dokaz, da privatizirano zdravstvo ne služi ljudem, je epidemija koronavirusa in 200.000 smrtnih žrtev to dokončno dokazala.

Kdor potrebuje zdravniško pomoč, jo mora dobiti, ne smemo pa dopustiti, da nam zgodbo čakalnih dob prodajo kot izgovor za privatizacijo zdravstva. Čeprav so čakalne dobe (sploh za nenujne posege) v različnih oblikah prisotne povsod po svetu, moramo zagotoviti, da ljudje pridejo do oskrbe vedno, ko je to potrebno in da se zaradi čakanja njihovo zdravstveno stanje ne poslabša. To pa lahko zagotovimo zgolj tako, da javno zdravstvo krepimo, ne pa privatiziramo. Če podatki o desetinah milijonov ljudi brez dostopa do zdravstva v najbogatejši državi na svetu, ZDA, niso bili dovoljšen dokaz, da privatizirano zdravstvo ne služi ljudem, je epidemija koronavirusa in 200.000 smrtnih žrtev to dokončno dokazala,« so zapisali v Levici.

Samo v letu 2019 so zdravniki iz javnih zavodov oddelali preko 64.000 ur pri drugih izvajalcih oziroma preko lastnega d.o.o ali s.p. To je 8070 delovnih dni, ko bi lahko skrajševali čakalne dobe, pa so raje delali na trgu za profit.

»V Levici opozarjamo, da je situacija v zdravstvu posledica dolgoletne politike, da zdravniki iz javnih zavodov opravljajo popoldansko delo, kar škoduje sistemu kot celoti. Samo v letu 2019 so zdravniki iz javnih zavodov oddelali preko 64.000 ur pri drugih izvajalcih oziroma preko lastnega d.o.o ali s.p. To je 8070 delovnih dni, ko bi lahko skrajševali čakalne dobe, pa so raje delali na trgu za profit. S 1. januarjem 2021 bi se moralo popoldansko delo zdravnikov vsaj minimalno omejiti na 8 ur na teden, a Janez Janša zdaj napoveduje, da jim bo popoldansko delo omogočil v polnem obsegu.

Smo v prelomnem trenutku, ko nam nameravajo čez noč ugrabiti in privatizirati enega ključnih sistemov socialne varnosti, zato v Levici pozivamo k odločnemu in skupnemu boju za javno zdravstvo!,« v dramatičnem tonu opozarjajo v opozicijski Levici.

Luka Mesec je vse skupaj ponazoril s pismom prebivalke Kranja.

Po potrditvi rebalansa proračuna 2020 pa lahko z gotovostjo rečemo, da vlada situacijo namerava zlorabiti kot izgovor za privatizacijo zdravstva.

»Stanje slovenskega zdravstva morda najbolje ponazarja pismo Kranjčanke, ki je te dni zaokrožilo po socialnih omrežjih. Vnel se ji je slepič, že v prvem stiku z osebnim zdravnikom je sum na to podala že sama, a je na ustrezno diagnozo, operacijo in terapijo čakala kar devet dni, ki jih je preživela v hudih bolečinah, ob omedlevanju in bruhanju. Zaradi vnetja, ki sicer terja polurno rutinsko operacijo, je njeno življenje devet dni viselo na nitki.

To je le ena od nevidnih osebnih tragedij v slovenskem zdravstvu, ki ga vlada v sedmih mesecih od izbruha epidemije še vedno ni usposobila na spopad s covid-19.

Le sprašujemo se lahko, koliko rakavih bolnikov, ljudi s kroničnimi obolenji ipd. do diagnoze ali terapije zaradi kaosa v zdravstvu ob epidemiji ne pride. Po potrditvi rebalansa proračuna 2020 pa lahko z gotovostjo rečemo, da vlada situacije nima namena izboljšati - pač pa zlorabiti kot izgovor za privatizacijo zdravstva.«

Delite članek