REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Protestniki od Varuha človekovih pravic zaradi petkovega policijskega nasilja zahtevajo takojšnjo preiskavo

Protestniki od Varuha človekovih pravic zaradi petkovega policijskega nasilja zahtevajo takojšnjo preiskavoNasilje nad protestniki. Vir: Protestna ljudska skupščina, foto Janez Zalaznik

Slovenska policija je na petovih protestih (9. oktobra letos) večkrat uporabila nasilje zoper protestnike.

Ti so se sedaj odločili, da Varuhu človekovih pravic pošljejo uradno Zahtevo za preiskavo zakonitosti in sorazmerne uporabe pooblastil policije na petkovem protestu, dne 9. 10. 2020 ter za nadzorovanje delovanja policije na prihodnjih petkovih protestih.

Njihovo zahtevo, s slikami iz dogajanja v petek objavljamo v celoti.

»Protestnice in protestniki zahtevamo urgentno preiskavo Varuha človekovih pravic o delovanju policije na protestih, ki so potekali na Trgu republike in pred Policijsko postajo Lj Center, in sicer 9. 10. 2020, od 19. ure dalje. Varuha človekovih pravic prav tako pozivamo, da nadzoruje delovanje policije na prihodnjih petkovih protestih.

Nasilje nad protestniki
Vir: Protestna ljudska skupščina, foto Janez Zalaznik

Protestniki zaznavamo več grobih kršitev ustave in človekovih pravic v delovanju vlade in policije:

Nesorazmernost in nezakonitost Odloka o začasni splošni omejitvi, politična zloraba pooblastil in trenutne zdravstvene situacije za preprečitev svobode izražanja ter politično motivirana policijska represija nad protestniki.

Z zgoraj omenjenim odlokom, s katerim se začasno omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi, se posega v 39. člen URS torej v osnovno človekovo pravico do izražanja, saj je izvajanje odloka usmerjeno prav na proteste, ki izražajo kritiko do trenutne oblasti. Izvajanje odloka se namreč ne odraža pri delovanju gospodarskih dejavnostih (npr. delovanje lokalov, gostinskih obratov), ali na drugih javnih krajih in prireditvah ter cerkvenih dogodkih, kjer objektivno obstaja enako ali še hujše tveganje za širjenje okužb.

Prav tako v času protesta ni bila razglašena epidemija, šole, vrtci, fakultete in npr. proizvodni obrati, kjer je koncentracija ljudi še večja kot na protestu, delujejo normalno.

Hkrati s protesti je npr. tudi na Pogačarjevem trgu potekala 'Odprta kuhna', javni dogodek, kjer se je zbralo večje število ljudi, ki so brez mask, varnostne razdalje stregli in uživali hrano, vendar pa tam ni bilo policijskega nadzora ali legitimiranja ljudi, zastraševanja in groženj s kaznimi.

Z zgoraj omenjenim odlokom, s katerim se začasno omejuje oziroma prepoveduje zbiranje ljudi, se posega v 39. člen URS torej v osnovno človekovo pravico do izražanja, saj je izvajanje odloka usmerjeno prav na proteste, ki izražajo kritiko do trenutne oblasti.

Protestnice in protestniki so pred petkovim protestom javno in množično pozivali k spoštovanju varnostnih ukrepov za zagotavljanje zdravja, v skladu z vladnimi usmeritvami NIJZ (maske, varnostna razdalja, skupine manjše od 10 ljudi), kar se je na samem protestu tudi upoštevalo.

Protestniki so bili  med protestom v gibanju, kar jim ne samo omogoča, temveč tudi zagotavlja 32. člen URS in se niso zaustavljali ali zbirali.

Prav nasilno in neupravičeno posredovanje policije pa je povzročilo neupoštevanje varnostnih razdalj.

Kljub temu, da se je torej upoštevalo varnostna navodila, je bilo več kot 60 ljudi legitimiranih s strani policije, 4 tudi nasilno pridržani in odpeljani na neznano lokacijo.

Policija je zoper mirne in nenasilne protestnike, ki so vzdrževali varnostno razdaljo, uporabljala nesorazmerno silo, jih zbijala na tla, vklenjala, vlekla po tleh in nasilno odstranjevala s Trga republike.

Nasilje nad protestniki
Policijsko nasilje nad protestniki. Vir: Protestna ljudska skupščina, foto Željko Stevanić

Po vsaki strokovni interpretaciji naj bi prepoved veljala za tista zbiranja, ki tako ali drugače kršijo varnostna navodila in povzročajo nevarnosti okužbe, zato je lahko predmet ukrepanja samo v tistih primerih, ko se ne upošteva varnostnih pravil (torej varnostne razdalje, nošenje mask, zadrževanje v skupinah, večjih od 10 oseb).

Čeprav so protestnice in protestniki spoštovali ta navodila, so bili legitimirani, zastraševani in nekateri fizično napadeni s strani policije.

Protestniki so bili  med protestom v gibanju, kar jim ne samo omogoča, temveč tudi zagotavlja 32. člen URS in se niso zaustavljali ali zbirali.

NIJZ ali MNZ prav tako nista zagotovila ali objavila nikakršne uradne definicije nedovoljenega zbiranja, s čimer se povsem očitno krši načelo predvidljivosti pravne ureditve, ki je temelj pravne varnosti državljank in državljanov v pravni državi.

Ukrepanje policije ravno na protestih, kjer se udejanja pravica do izražanja, je bilo politično motivirano.

Minister v nepreklicnem odstopu, Hojs, je že pred samim protestom medijsko napovedoval, da bodo tarča policije prav petkovi protesti.

Aleš Hojs v svojih izjavah ni opozoril na druga množična zbiranja, kjer bi bil morebiten poostren nadzor, temveč samo na proteste, ki izražajo kritiko do trenutne oblasti.

Na tej točki je pomembno tudi še enkrat poudariti, da NIJZ ne razpolaga s kakršnimi koli podatki, ki bi kazali na to, da se je na katerem koli izmed 25-ih petkovih protestov zgodil en sam primer širjenja virusa.

Ne glede na spoštovanje vseh varnostnih ukrepov je bila torej protestnicam in protestnikom kršena človekova pravica do svobode gibanja, izražanja in združevanja. Zato pričakujemo, da bo Varuh človekovih pravic nemudoma sprožil ustrezne postopke in izvedel preiskavo zakonitosti.

Tovrstni primer policijske represije namreč ni osamljen, saj je policija že spomladi izvajala podobne manevre, na kar je Varuh že opozarjal.

Pozivamo vas, da torej v najkrajšem možnem času izvedete potrebne preiskave in uporabite pristojnosti, ki jih imate kot Varuh človekovih pravic. Prav tako vas pozivamo da v prihodnjih petkih nadzorujete delovanje policije in se osebno prepričate o morebitnih nesorazmernih, protipravnih in represivnih ukrepih, ki se izvajajo nad protestniki.

Nasilje nad protestniki
Nasilje nad protestniki. Vir: Protestna ljudska skupščina, foto Željko Stevanić

Opis dogajanja:

Protestni shod proti vladi Janeza Janše se je začel na Trgu republike (TR) v Ljubljani okoli 19. ure.

Ukrepanje policije ravno na protestih, kjer se udejanja pravica do izražanja, je bilo politično motivirano. Minister v nepreklicnem odstopu, Hojs, je že pred samim protestom medijsko napovedoval, da bodo tarča policije prav petkovi protesti.

Večina protestnic in protestnikov je mirno kolesarila v krogu na TR, nekateri izmed njih so hodili, ali stali, večinoma ob strani. Velika večina prisotnih je imela maske, vsi so vzdrževali varnostno razdaljo in udeleženci se niso zadrževala v skupinah, večjih od 10 oseb.

Po nekaj minutah so pripadniki policije začeli popisovati mirne protestnice in protestnike (več kot 60 oseb). Nekaj izmed njih so tudi nasilno odvlekli na stran, jih pritiskali k tlom in nato kasneje odpeljali (4 osebe, po podatkih policije).

Mirni in povsem nenasilni posamezniki so bili nasilno odvlečeni, brez da bi se jih predhodno opozorilo ali pozvalo k legitimaciji.

Nekateri posamezniki so bili brez opozorila nasilno odstranjeni s svojih koles in z uporabo sile pritisnjeni ob tla. Policisti brez vidnih označb (opremljeni s čeladami in ščiti) so usmerjeno izvajali akcije napada na vnaprej določene posameznike, ki so hodili med kolesarji in jih prisilno odstranjeval s Trga republike.

Potrebno je omeniti, da delovanje policije ni bilo usmerjeno k morebitnim kršiteljem zdravstvenih smernic (torej tistim, ki ne bi uporabljali mask ali ki ne bi spoštovali varnostne razdalje) temveč predvsem k tistim najbolj 'ranljivim' (na robu in v temnejših predelih Trga republike), starejšim posameznikom in določenim (vnaprej določenim) mladim.

Policisti so legitimirali tudi več posameznikov, ki so bili oddaljeni od dogajanja in vseh ostalih prisotnih več kot 15 metrov, kar še enkrat potrdi, da ne obstajajo jasne definicije zbiranja, ki bi jim policija sledila temveč, da je šlo za politično motivirano represijo in zastraševanje.

Nasilje nad protestniki
Vsa ta dejanja policije nedvomno kažejo, da namen posredovanja ni bil zagotavljanje zdravstvene varnosti, temveč politično motivirana represija. Vir: Protestna ljudska skupščina, foto Luka Dakskobler

Protestniki so se nato v znak solidarnosti s pridržanimi premaknili na Trdinovo ulico pred Policijsko postajo Ljubljana Center, kjer je udeležence pričakalo več pripadnikov posebne policijske enote.

Protest je nekaj časa potekal mirno, nato pa se je začela enota policije premikati navzgor po Trdinovi ulici in zajemati ljudi, ki so jih nato popisovali, med drugim tudi upokojene in mlajše osebe, ki so jih ločili od staršev.

Policija je s ščiti nasilno odrivala udeležence, več protestnic in protestnikov je zaradi udarcev s ščitom poročalo o modricah in poškodbah.

Policijska enota ni pokazala nikakršne empatije do poškodovank in poškodovancev, nasilno so odrivali množico, niso vzdrževali varnostne razdalje ali pojasnjevali, zakaj to počnejo.

Prav tako pripadniki policije, kljub večim pozivom niso hoteli podati informacije o tem, kam so odpeljali pridržane protestnike.

Mirni in povsem nenasilni posamezniki so bili nasilno odvlečeni, brez da bi se jih predhodno opozorilo ali pozvalo k legitimaciji. Nekateri posamezniki so bili brez opozorila nasilno odstranjeni s svojih koles in z uporabo sile pritisnjeni ob tla.

Vsa ta dejanja policije nedvomno kažejo, da namen posredovanja ni bil zagotavljanje zdravstvene varnosti, temveč politično motivirana represija.

Po elektronski pošti vam bomo v kratkem posredovali posnetke, fotografije, pisna pričevanja ter kontaktne podatke prič, ki potrjujejo zgoraj napisano.

S spoštovanjem in v upanju na vaše čim prejšnje ukrepanje,

Skupina protestnic in protestnikov«

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek