Pri reševanju denacionalizacijskega zahtevka Nadškofije Ljubljana še nejasnosti

Zahtevek Nadškofije Ljubljana po vračilu 21.000 hektarov zemljišč na območju Bleda, Gorij, Bohinja in Radovljice je eden najobsežnejših in najzahtevnejših denacionalizacijskih postopkov. Po 25 letih je zahtevek rešen v 81 odstotkih, rešujejo pa še območje biatlonskega centra na Pokljuki, Bohinjskega in Triglavskih jezer ter slapa Savice.

Kot je povedala načelnica Upravne enote Radovljica Maja Antonič, je bil zahtevek nadškofije podan leta 1992 in leto kasneje dopolnjen. Z odločanjem glede vračila zemljišč so se bolj intenzivno začeli ukvarjati v letih 2008 in 2009, pred tem pa je bilo treba razčistiti še določene stvari glede samega zahtevka, je dolgotrajne postopke obrazložila Atoničeva.

"Zadeve peljemo postopoma. Gremo od parcele do parcele in, kjer je ugotovljeno popolno pravno in dejansko stanje, izdamo delno odločbo," je pojasnila in dodala, da so doslej v zvezi z omenjenim zahtevkom izdali 73 delnih odločb. Na ta način so zaenkrat uspeli rešiti 81 odstotkov zahtevka, to je približno 17.000 hektarov, medtem ko o 4000 hektarih zemljišč še odločajo.

Veliko večino zemljišč so vrnili v naravi. Tam kjer zaradi različnih ovir to ni mogoče, pa se odločijo za nadomestna kmetijska zemljišča ali izplačilo odškodnine. Takšne ovire so na primer kulturne in naravne znamenitosti, nepremičnine in ceste ter druga infrastruktura. Ovire pa so tudi pri vračanju vodnih zemljišč.

Glede ovir pri vračanju zemljišč v naravi je bilo v vseh teh letih marsikaj nejasnosti in različnih interpretacij, zato odločitvam upravne enote pogosto sledijo pritožbe. "Pri odločitvah se opiramo na lastna znanja, pravno prakso in sodbe sodišč. Vendar z leti prihaja do novih znanj, izkušenj in nove pravne prakse. Vedno znova se pokaže, da so bile določene zadeve neraziskane ali nedodelane in jih je možno dopolniti," je pojasnila.

Antoničeva računa, da bi z izdajanjem delnih odločb relativno hitro vendarle lahko zadevo dokončno zaključili. Vendar morajo prej še počakati, da se izkristalizira mnenje glede tega, katere so dejanske ovire tudi glede obvodnih zemljišč. Ta mnenja pa podajajo različne institucije.

"Postopki so zahtevni in terjajo veliko natančnosti," je izpostavila Antoničeva, a zagotovila, da se zahtevek rešuje v maksimalni možni meri, kolikor je v dani situaciji možno glede na vsa različna stališča in upoštevaje vse stranke v postopkih.

Nerešeni del zahtevka Nadškofije Ljubljana se večinoma nanaša na zemljišča na varovanem območju Triglavskega narodnega parka. Gre za Triglavska jezera, območje slapa Savica, nekatere dele obale Bohinjskega jezera in Pokljuško barje.

Zaenkrat tudi še ni pravnomočna zadnja odločitev glede vračila 800 hektarov gozdov na območju okoli biatlonskega centra na Pokljuki, saj je bila vložena pritožba in o tem odloča ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Glede denacionalizacije obale Bohinjskega jezera je upravna enota, ki smatra, da gre za ovire zaradi vodnih zemljišč, prav tako že odločila, a se je nadškofija pritožila. Upravno sodišče pa je zadevo vrnilo v ponovno odločanje upravni enoti. Ta je znova odločila, a je bila tudi tokrat vložena pritožba.

Poleg zahtevka Nadškofije Ljubljana ima radovljiška upravna enota odprte le še tri denacionalizacijske postopke. Pri dveh so ugotavljali državljanstvo in sta sedaj v zaključni fazi. En postopek pa se nanaša na del priobalnega pasu Blejskega jezera, kjer vlagatelj zahtevka vztraja na pridobitvi novega mnenja geodetske stroke.