Predvidoma čez leto dni prva gradbena dela na mariborski zahodni obvoznici

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben si je danes ogledal traso bodoče zahodne obvoznice v Mariboru. Kot je dejal, je že objavljen razpis za rušenje dveh objektov na poti. "Računamo, da bi konec leta 2017 ali v začetku leta 2018 začeli tudi z določenimi gradbenimi deli," je dejal.

Prva faza ceste od krožišča na Lackovi cesti do Kardeljeve ceste bi tako lahko bila zaključena leta 2019 ali 2020. "Na ministrstvu bomo naredili vse, da se bodo aktivnosti učinkovito odvijale in da bomo lahko sledili našim zastavljenim ciljem. Moramo pa se zavedati, da vsi postopki, kot je odkup zemljišč in rušenje objektov, pripeljejo zraven tudi možnosti pritožb, kar bo zavleklo te aktivnosti," je dejal.

Spomnil je, da je vlada premiera Mira Cerarja zagotovila več finančnih sredstev za vlaganja v infrastrukturo. "Tako imamo v letih 2017 in 2018 na ministrstvu pripravljenih 334 projektov po vsej Sloveniji, ki bodo izboljšali stanje cestne in železniške infrastrukture," je dejal.

Za infrastrukturne projekte v Mariboru je po njegovih besedah v prihodnjih dveh letih rezerviranih štiri milijone evrov. Poleg zahodne obvoznice so med načrtovanimi projekti še izgradnja podvoza pod železniško progo na Ljubljanski ulici, ureditev križišča na Studencih proti Limbušu in obnova križišča na Tržaški cesti proti pobreški obvoznici. Dela na slednjem naj bi se začela že spomladi prihodnje leto.

Po besedah predsednika lokalnega odbora SMC Andreja Špenge, sicer državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, je s tem po več kot desetletju narejen korenit korak naprej. Ob tem je pozval mariborsko občino, da tako dejavno pristopi k projektom tudi sama.

Po nekaj letih čakanja na ustrezna soglasja je vlada maja letos potrdila predlog poteka zahodne obvoznice. Kot najustreznejšo je potrdila varianto, ki od krožišča s Kardeljevo cesto vodi med dvorcem Betnava in Razvanjem in na območju Bohove prečka Tržaško cesto, kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. Nato se nadaljuje do avtoceste pod industrijsko cono v Hočah.

Sprejeta varianta, ki so jo zagovarjali tudi na mariborski občini, predstavlja drugi in tretji odsek zahodne obvoznice Maribor, katerih izgradnjo se ocenjuje na 84 milijonov evrov. Vrednost celotnega projekta zahodne obvoznice naj bi znašala približno 112 milijonov evrov.

Z zahodno obvoznico se bo promet s štajerske avtoceste v smeri Koroške prestavil na obrobje Maribora in s tem razbremenil mestno središče. Potek ceste je bilo treba prilagoditi zavarovanemu območju kulturnega spomenika, daljnovodu, hitri cesti in trgovsko poslovnemu območju, ki se nahajajo na tem območju. Ker cesta teče čez številne kmetijske površine, je bilo v postopek močno vpeto tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.