Predsedniške volitve: predsednik mora zastopati tudi interese starejših, mladih in vseh ogroženih

Od predsednika republike se pričakuje, da se bo opredelil do najpomembnejših vprašanj, ki se dotikajo življenja ljudi, in zastavil svojo besedo v primeru kršitev človekovih pravic. Kandidat Marjan Šarec pravi, da bi se zagotovo oglasil ob sovražnem govoru, Borut Pahor pa je prepričan, da je k strpnosti najbolj prispeval z lastnim zgledom.

Med pristojnostmi predsednika republike je tudi predlaganje kandidata za varuha človekovih pravic državnemu zboru. Po mnenju aktualne varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se predsednik republike kot najvišji in edini neposredno izvoljeni predstavnik oblasti opredeljuje do vseh najpomembnejših in aktualnih vprašanj, ki se dotikajo življenja državljanov. To so, kot je pojasnila za STA, lahko mejna vprašanja, migracije, begunci, terorizem, nestrpnost, okoljske teme, revščina in odnos do preteklosti.

Marjan Šarec je v pogovoru za STA zagotovil, da bi se, ko bi šlo za kršitve človekovih pravic, gotovo oglasil ob sovražnem govoru. "Zaradi neoglašanja ob teh zadevah je danes postalo marsikaj sprejemljivo, kar še pred enim letom ni bilo," je opozoril.

Po njegovem mnenju se je treba oglasiti tudi, ko se godi krivica, ob čemer je spomnil na rubež hiše zaradi 125 evrov dolga, kar je po njegovem mnenju zelo nesorazmeren ukrep. "Vsi se strinjamo, da je treba dolgove poplačati, a da gre za tak dolg hiša, ob tem ne moremo biti tiho," je prepričan Šarec. Tudi mnoge druge stvari se po njegovih besedah še dogajajo. "Če bomo tiho in če bomo dolgo tiho, bomo lahko tudi za vedno tiho, ker bomo prešli to mejo in ne bo več na kaj opozarjati," je še dejal.

Posnetek odgovora Marjana Šarca o tem, kdaj se mora predsednik republike oglasiti v primeru kršenja človekovih pravic, je dostopen na povezavi https://goo.gl/yirX8R.

Aktualni predsednik Pahor pa bi si, kot je dejal, upal reči, da je s svojim zgledom veliko naredil, kar se tiče pozivanja k strpnosti in sožitju. "Od mene nikoli niste slišali besede, ki bi imela sovražno vsebino, ki bi bila naperjena proti komu z nekimi grdimi, zlobnimi emocijami," je poudaril za STA.

Na ta način lahko predsednik po njegovem mnenju najbolj prispeva k temu, da bo manj sovražnega govora. "Če bomo med seboj dovolj strpni, se ne bojim nobenih razlik med nami. Če pa ne bomo strpni, so še tako majhne razlike dovolj velike, da se razplamtijo v velike konflikte," opozarja Pahor, ki meni, da je to osrednje vprašanje, ki mu je sam namenil veliko pozornosti.

Posnetek odgovora Boruta Pahorja o tem, kdaj se mora predsednik republike oglasiti v primeru kršenja človekovih pravic, je dostopen na povezavi https://goo.gl/n7XcJS.

Predsednik mora biti blizu ljudem

Po mnenju varuhinje je predvsem pomembno, da je predsednik blizu ljudem, da pozna njihove probleme in ne dela razlik med njimi, ne glede na spol, starost, vero, materialno stanje ali spolno usmerjenost. S svojo udeležbo pa daje posebno težo dogodkom, namenjenim ranljivim skupinam.

Da to počne, je zatrdil aktualni predsednik. "Ne vem, če je kdo pred mano kot predsednik republike obiskoval toliko prireditev ranljivih skupin, temu sem namenjal res veliko pozornosti," je dejal. Po njegovih besedah se vsaka pozornost ali beseda, ki jo predsednik zastavi pri vladi, na tem področju obrestuje. To ve tudi iz osebnih izkušenj, saj ima tudi v družini osebo s posebnimi potrebami.

Med konkretnimi primeri, kjer je posredoval pri različnih institucijah, pa je izpostavil odmeven primer sirskega dečka.

Marjan Šarec pa opozarja, da so človekove pravice prevečkrat le "črka na papirju in leporečenje". Sam bi sicer nekoliko okrepil institut varuha človekovih pravic in mu dal večje pristojnosti. Predsednik republike in varuh človekovih pravic morata po njegovem mnenju zelo tesno sodelovati, saj je neformalna vloga predsednika pri tem lahko zelo velika.

KANDIDATA SMO VPRAŠALI ŠE:

Ali ste podprli prepoved telesnega kaznovanja otrok?

Pahor: Z veseljem sem podpisal takšno spremembo zakona.

Šarec: Da.

Bi morala država izpolniti ustavno pravico do čiste pitne vode tudi v nelegalno zgrajenih (tudi romskih) naseljih?

Pahor: Da.

Šarec: Najprej je treba imeti legalno gradnjo, saj mora zakon veljati za vse.

Bi podprli, da bi imeli Romi svojega predstavnika v DZ?

Pahor: Državni zbor mora biti odprt za vse državljane RS, ustavno določen način neposredne izvolitve predstavnika narodnosti pa naj ostane takšen, kot je zapisan v ustavi.

Šarec: Ne.

Podpirate ustavno pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok?

Pahor: Da.

Šarec: Da.

Je svoboda govora neomejena ali ne? Če ne, kaj jo omejuje?

Pahor: Pravica do svobodnega izražanja mnenj mora ostati neokrnjena. Sleherni sovražni govor in netenje nestrpnosti pa ostro obsojam.

Šarec: Svobodo govora omejuje človekova vest, ki mu določa mejo žaljivosti. Svoboda govora je omejena, tako kot vse pravice, s pravicami drugega človeka.

Poskrbeti za interese upokojencev in mladih v Sloveniji

Da se bo predsednik republike zavzemal za njihove interese, pričakujejo tudi predstavniki upokojencev in mladih. Predsedniška kandidata Borut Pahor in Marjan Šarec se zavedata, da bo pokojninska reforma potrebna in podpirata sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu.

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) pričakujejo, da se bo predsednik republike zavzemal za to, da ljudje v tretjem življenjem obdobju ne bi imeli slabših pogojev, kot so jih imeli v času aktivnega dela. Kot je za STA dejal predsednik Zdusa Janez Sušnik, bo morala beseda predsednika nekaj veljati tudi tedaj, ko bo prišlo do nove pokojninske reforme, ki je zaradi demografske slike neizbežna.

Po Pahorjevem mnenju je vprašanje starajoče se družbe večdimenzionalno vprašanje, ki ga ne moremo reševati le s takšno ali drugačno pokojninsko reformo. Dejstvo je, da je vse več tistih, ki so v pokoju, in vse manj tistih, ki delajo, ugotavlja Pahor. "In ker imamo načelo solidarnosti, prihaja do distorzij, ki potem uničujejo verodostojnost in stabilnost tega sistema," je opozoril v pogovoru za STA.

Daljša življenjska doba pa po njegovih besedah prinaša tudi potrebo po storitvah, ki so bile doslej zelo omejene. Tudi če bomo imeli finančno bolj urejen sistem, to ne zadostuje za to, da bi imel človek v zrelih letih tudi tisto dostojanstvo v življenju, ki si ga zasluži, meni Pahor in dodaja, da se mora spremeniti kar nekaj dejavnikov, da bi bila starajoča se družba znosnejša za starejše ljudi.

Posnetek odgovora Boruta Pahorja o problematiki starejših in mladih je dostopen na povezavi https://goo.gl/QBMEMb.

Šarec je spomnil na ocene, da bo pokojninski sistem vzdržen le še nekaj let, zatem pa bo nujna njegova reforma. Tudi on je spomnil, da je aktivne populacije v odnosu do upokojenih čedalje manj, pokojninska problematika pa se že zdaj odraža v nizkih pokojninah. Po njegovem mnenju bo morala pokojninska reforma poskrbeti predvsem za tiste, ki šele prihajajo v to obdobje. "To bodo resni problemi," meni.

Po njegovem mnenju je tako nujno, da predsednik republike aktivno sodeluje pri iskanju rešitev. To mora po njegovih besedah storiti tako, "da posadi strokovnjake za isto mizo in najdejo možnosti, izmed katerih se je treba odločiti". A se Šarec boji, da se bo pri tem spet vpletla politika in bomo z referendumi znova prišli do popolne politizacije tega vprašanja.

Predsednik republike kot posrednik med mladimi in politiko

Mladi kot eno najbolj perečih vprašanj vidijo participacijo mladih v politiki, zato si predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl želi, da bi bil predsednik republike neke vrste ambasador, posrednik v komunikaciji med mladimi in politiko. Predsednik republike bi se moral po njegovem mnenju oglasiti tudi pri vprašanju razmer na trgu dela in na tem področju morda lahko dal spodbudo tudi z lastnimi projekti.

Aktualni predsednik poudarja, da je v sedanjem mandatu delu z mladimi posvetil ogromno pozornosti in so se v predsedniški palači vrstile različne konference in delavnice. "Hoteli smo povezati vse izkušnje in znanja v nekaj več. Mislim, da nam je to do neke mere uspelo, je prepričan Pahor. Kot predsednik je odpiral javni prostor za njihove poglede, kar je po njegovem mnenju največ, kar glede na omejene pristojnosti lahko stori, je dodal.

Posnetek odgovora Marjana Šarca o problematiki starejših in mladih je dostopen na povezavi https://goo.gl/psQzSP.

Šarcu se največja težava zdi veliko število prekarnih delavcev, poleg tega je med mladimi preveč določenih poklicnih segmentov, denimo na področju družboslovja. Po njegovem mnenju bi bilo treba razmišljati, da bi se ti ljudje lahko našli še kje drugje, ker se zahteve trga danes tako hitro spreminjajo, da temu niti šolski sistem ne more slediti. Po njegovi oceni je treba mladim predvsem omogočiti, da bodo prišli do stanovanj, imeli zaposlitve s socialno varnostjo in jih spodbujati k temu, da ne bodo pričakovali, da "jim bo kar vse dano".

KANDIDATA SMO VPRAŠALI ŠE:

Ali podpirate zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je v javni razpravi?

Pahor: Da, pri čemer naj se nekatere odprte dileme v javni razpravi izčistijo.

Šarec: Pozitivno je, da se je zakon končno pripravil, v javni razpravi pa je treba preučiti vse predloge in pripombe različnih deležnikov in izvesti tudi simulacijo delovanja zakona v praksi. Pomembno je, da zakon predvidi vire financiranja ter da se razbremeni uporabnike in svojce. Gre za javno neprofitno službo, kjer ni možno, da bi koncesionarji ali zasebniki kovali dobičke.

Ali podpirate dvig upokojitvene starosti in podaljševanje delovne aktivnosti in če da, do katerega leta?

Pahor: Nisem prepričan, da je v tem trenutku to nujno, vendar ne nasprotujem. Menim, da je bolj kot dvig upokojitvene starosti potrebna sprememba pokojninskega sistema za prihodnje upokojence.

Šarec: Ne.

Ali podpirate sistem solidarnosti v pokojninskem sistemu?

Pahor: Da.

Šarec: Podpiram sistem vzajemnosti in solidarnosti v pokojninskem sistemu.

Bi morali demografske izzive reševati s priseljevanjem tujcev?

Pahor: To se tako ali tako dogaja.

Šarec: Do neke mere da in še to predvsem pri deficitarnih poklicih, kjer se potrebuje visoka izobrazba.

Cene izrednega študija so se ponekod dvignile, na nekaterih programih dosegajo celo po več kot 10.000 evrov letno - bi morala država regulirati te cene?

Pahor: Ne.

Šarec: Da.

Podpirate zahteve organizatorjev shoda za znanost?

Pahor: Da.

Šarec: Da.

Bi moral državni stanovanjski sklad graditi več stanovanj za neprofitno najemnino? Bi podprli idejo, da bi za mlade namenili stanovanja v lasti DUTB?

Pahor: Da - za oboje.

Šarec: Stanovanjski sklad bi se moral osredotočiti samo na gradnjo neprofitnih stanovanj ter upravljanje z njimi. Strinjam se, da bi moral DUTB nameniti v različne najeme vsa svoja stanovanja za mlade posameznike, pare ali družine.

Ali podpirate znižanje starostne meje za volilno pravico na 16 let?

Pahor: Takšnemu predlogu ne bi nasprotoval.

Šarec: Ne.