sobota, 16. november 2024 leto 29 / št. 321
Predsednica in Svoboda podpirata postavitev spomenika osamosvojitvi, o odstranitvi Spomenika revoluciji molčita
V zvezi s pobudo o postavitvi novega spomenika na Trgu republike, ki bi bil posvečen osamosvojitvi in odstranitvi sedanjega Spomenika revolucije, ki menda »deli Slovence« smo povprašali za mnenje tudi predsednico države, institucije in vladne stranke.
Milan Kučan se je prejšnji teden zavzel za postavitev spomenika osamosvojitve na Trgu republike v Ljubljani. Podporo Kučanovi pobudi je vmes napovedal predsednik vlade Robert Golob, ideji postavitve spomenika pa so naklonjene vse poslanske skupine z izjemo Levice.
Iz urada predsednice republike so nam odgovorili:
»Predsednica republike se strinja s predlogom, da Slovenija dobi spomenik osamosvojitve. Prav tako pa podpira sklep vlade, da se v sodelovanju s predstavniki stroke in pristojnih institucij pripravijo izhodišča za postavitev spomenika.«
Podoben odgovor smo dobili tudi iz največje vladne stranke:
»Gibanje Svoboda prevzema pobudo vlade, ki je že začela z aktivnostmi za postavitev novega spomenika osamosvojitve. Osamosvojitev Slovenije je namreč pomembna zgodovinska prelomnica naše države, ki si zagotovo zasluži, da jo temu primerno tudi obeležimo. Prepričani smo, da se nobena politična stranka ne sme ukvarjati z razlaganjem ali predstavljanjem zgodovine, zato naj o lokaciji in zasnovi spomenika presoja in odloča izključno stroka.«
Z vladne stranke SD odgovora nismo prejeli, stranka Levica pa je že sama sporočila svojo oceno te pobude.
»Želeli bi si, da na dan zmage nad fašizmom v Evropi ne bi morali pisati o takšnih stvareh, kot je pobuda za odstranitev Tršarjevega spomenika s Trga republike.
Ko so množice prijele za orožje in se pridružile odporniškim gibanjem druge svetovne vojne, tega niso naredile samo zato, da bi se zoperstavile okupatorju.
Borile so se tudi zato, da ustvarile boljši in pravičnejši svet, ki se ne bi mogel nikoli več izroditi v takšne strahote. Številne fronte druge svetovne vojne povsod po svetu so bile tako hkrati socialne revolucije, kmečke vojne, narodnoosvobodilni boji in protikolonialni upori.
Tudi pri nas ne moremo na silo razločiti narodnoosvobodilnega boja od njegovih revolucionarnih ciljev, ne glede na to, kako si za to prizadevajo generacije političnih voditeljev in komentatorjev. Tudi - ali predvsem takšnih - ki sicer radi obiskujejo borčevske proslave.
Čas druge svetovne vojne na naših tleh je bilo kompleksno obdobje, v katerem so se medsebojno prepletali globalni spopad, državljanska vojna in socialna revolucija. Seveda so bile storjene tudi napake. Ampak napake ne opravičujejo tega, da poskušamo NOB za nazaj cenzurirati in sterilizirati z odstranjevanjem spomenikov, da bi ustrezal današnjim političnim narativom nekaterih.
Dovolj je bilo poseganja v kolektivni spomin, posvetimo se raje današnjim problemom,« so zapisali v Levici.
Dr. Božo Repe, profesor za sodobno slovensko zgodovino na Filozofski fakulteti UL kot zgodovinar zamenjavi spomenika revolucije s spomenikom osamosvojitve nasprotuje. Odstranitev spomenika revolucije iz bivšega Trga revolucije bi pomenila revizijo zgodovine. Simbolno pa odstranitev spomenika revolucije po njegovo pomeni odstranitev vseh socialnih pridobitev iz takratnega časa.
Repe pa ne nasprotuje postavitvi spomenika osamosvojitve, če bi trg prenesel neko dopolnitev. Trg revolucije je namreč imel zelo dodelan koncept, ki je izražal socialistično državnost: »Maximarket je bil simbol dobrega standarda in potrošništva, banka simbol slovenske ekonomske moči, Cankarjev dom simbol kulture, stolpnica Iskre izraz intelektualne in tehnične moči slovenskega naroda, spomenik revoluciji pa je izražal cilje socialne države,« je dejal za Delo.
Medtem je svoj predlog omilil tudi Milan Kučan.
Kučan ne podpira rušitve Spomenika revoluciji.
— Mladina (@SpletnaMladina) May 13, 2023
Piše @juretrampus .https://t.co/lCCie2KT1d
Repe upa, da se okoli Kučanove pobude ne bo razvila podobna razprava, kot je bila ob muzeju slovenske osamosvojitve, ampak da bo pretehtana in strokovno podkrepljena. »Politično gledano je bila Kučanova pobuda za predsednika vlade Goloba dobra, ker verjetno potrebuje takšne zadeve,« meni sogovornik, ki dodaja, da spomeniki razdvajajo, so in vedno bodo. Različnih pogledov na zgodovino po njegovo ni mogoče odpraviti, kakor tudi ne doseči konsenza s spomenikom.