REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Praznični prvi maj: Protestniki s kresom poslanskih stolčkov napovedali nove delovne zmage!

Praznični prvi maj: Protestniki s kresom poslanskih stolčkov napovedali nove delovne zmage!Prvi maj - in kres v Ljubljani. Vir: Twitter

Prvi maj, praznik dela, je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta. 

Letos zaradi pandemije praznovanje znova poteka bistveno drugače, brez velikih javnih zbiranj.

Predsednik vlade Janez Janša delovnemu ljudstvu tokrat ni čestital za praznik, tako kot lani, ko je istočasno opozoril tudi na praznik Svetega Jožefa delavca ...

Letos je breme čestitk nase prevzel obrambni minister, Matej Tonin. 

Kljub temu pa so po Sloveniji že postavljeni mlaji, zagoreli pa so tudi manjši, tradicionalni kresi.

Med njimi pa je bil simbolično zelo pomemben tissti, ki so ga včeraj zvečer zakurili protestniki v središču Ljubljane - iz kartonskih poslanskih stolčkov.

Kres v Ljubljani
Kres v Ljubljani. Vir: Twitter

Prav oklepanje nekatrih za te stolčke je namreč krivo, da v državi še vedno nimamo volitev in da nam vlada ekipa z manj kot 30-odstotno podporo ljudstva.

Praznik dela sicer praznujemo že od leta 1886.

Danes vemo, da je postopno izboljšanje pravic delavcev pomagalo vsem v družbi - tudi lastnikom kapitala.

Da ima katoliška cerkev v Sloveniji znova posebno in priviligirano mesto, nam je razkril tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs.

Toda delavci so zaradi krize, ki jo je povzročila pandemija, sedaj znova na udaru.

Države jim poskušajo pomagati na različne načine - s helikopterskim denarjem, skrajšanim delovnim časom, javnimi deli ... Toda po vsem svetu se širi strah, da vse to ne bo dovolj.

Na Kitajskem so se ljudje, na primer, večinoma že vrnili za stroje - toda potrošniki se niso vrnili v trgovine.

V Sloveniji praznik ob sprostitvah številnih omejitev praznujemo ob prepovedi zbiranja in gibanja na javnih krajih. Kljub temu pa je na predvečer praznika marsikje zagorelo.

Marsikje se zato mednarodnega praznika dela spominjajo in ga obeležujejo - digitalno.

Drugje ga obeležujejo - s prepovedmi.

Tako so na primer v Sloveniji, kjer je pod taktirko Janševe vlade dovoljeno zbiranje le do 10 ljudi.

Demonstracije v Ljubljani
Protesti v Ljubljani. Vir: Twitter

Vendar so središče Ljubljane znova napolnili - kolesarji. 

Podobno je bilo lani, ko so bile v cerkvah po samovoljni odločitvi škofovske konference maše dovoljene, demonstracije pa prepovedane.

Da ima katoliška cerkev v Sloveniji znova posebno in priviligirano mesto, nam je razkril tudi slovenski notranji minister Aleš Hojs.

Potem, ko so se na družbenih omrežjih za 1. maj znova napovedovali protivladni protesti ob še vedno veljavni prepovedi zbiranja na javnih mestih, je nekoč odstopljeni notranji minister Aleš Hojs opozoril, da je tudi pozivanje na takšna zborovanja na javnih mestih nezakonito.

Zatrdil je tudi, da zakon velja za vse enako - čeprav je sam, skupaj z drugimi političnimi funkcionarji nekaznovano kršil odloke lastne vlade.

Ob tem se je Slovenija z vztrajanjem vlade pri popolni prepovedi protestov, pokazala kot precej zaostala in zelo represivna država.

Državni vrh: Pohajkovanje ob Kolpi. Vir: Twitter

V številnih drugih državah, ki si jih v Sloveniji pogosto radi jemljemo za vzor, na primer v Nemčiji, so kljub pandemiji, po sklepu nemškega Ustavnega sodišča, protesti dovoljeni - ob upoštevanju pravil socialne distance.

Ob tem se je Slovenija z vztrajanjem Janševe vlade pri popolni prepovedi protestov, pokazala kot precej zaostala in zelo represivna država.

Zgodovina se očitno ponavlja. To vidimo tudi po tem, kako oblast v Sloveniji na različne načine obravnava verske in delavske praznike ter pravice vernikov in delavcev.

Toda vse, kar na svetu imamo, je vendarle plod človeškega dela.

In v veliki meri tudi plod protestov, stavk in drugih kolektivnih akcij delavcev.

Ne pozabimo, tudi 1. maja leta 1886 so bile v ZDA demonstracije prepovedane na podoben način, kot so letos v Sloveniji. Osem delavcev so tedaj oblasti obsodile. Pet so jih tudi ubili.

In zato je prav, da se delavskih pravic spomnimo vsaj en dan v letu.

Redka izjema, kjer tega praznika ne praznujejo, so prav ZDA.

Praznik je kljub temu povezan z ZDA, saj se je najprej slavil v spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, znane pod imenom »Haymarketski izgred.«

Vendar smo že od lani soočeni z omejitvami...

Poglejmo torej, zakaj je boj za pravice delavcev danes še vedno enako pomemben, kot je bil pred več kot stoletjem.

Delavci so ob koncu 19. stoletja med drugim zahtevali revolucionarno novost, ki je danes (skoraj) samoumevna: 8-urni delavnik.

Po teh dogodkih se je ta majski dan v delavskih krogih štel za praznik dela, ki so ga ljudje obeleževali, z različnimi rituali, med drugim v množici dežel s kurjenjem kresov v spomin na dogodke iz leta 1886.

Delavci - oktobrska
Delavci so podpirali socialistično revolucijo - le da so njene sadove pogosto pobirali najvišji pripadniki »novega razreda.« Vir: Twitter

V 20. stoletju je prvi maj pridobil uraden status praznika dela, najprej v Sovjetski zvezi. Praznovanja delavskega dne pa so v času hladne vojne v komunističnih državah dobila obliko velikih vojaških parad in vladno podprtih zborovanj delavstva. Danes pa so večinoma povezana z vlogo delavca in plačilom dela v sodobnih družbah.

Da se cena dela lahko dviguje navzgor zaradi organiziranega pritiska delavstva in sindikatov ali pa spušča navzdol, vse do vsote nujno potrebnih življenjskih potrebščin, ki so najmanjša »cena dela«, nam je prvi pojasnil prav Karl Marx.

Toda - zakaj je Komunistični manifest še vedno sodoben?

S prvim majem pa je povezano tudi delo Karla Marxa, ki bi letošnjega 5. maja praznoval 203. obletnico rojstva.

Da se cena dela lahko dviguje navzgor zaradi organiziranega pritiska delavstva in sindikatov ali pa spušča navzdol, vse do vsote nujno potrebnih življenjskih potrebščin, ki so najmanjša »cena dela«, nam je prvi pojasnil prav Karl Marx.

Množična ali hiperprodukcija, težnja kapitala po zmanjševanju delovne sile, ciklične krize kapitalizma, neprestano iskanje novih trgov, neprestane inovacije zaradi težnje po ekstradobičkih – vse to so pojavi, ki jih je natančno opisal prav Karl Marx.

Socializem, kot so ga nato po njegovih receptih prakticirali v različnih državah sveta morda res ni prinesel najboljših rezultatov, toda ne glede na to številna dejstva, ki jih je o delu, kapitalu, sindikatih in delavstvu prvi odkril predvsem Karl Marx (pa tudi njegov prijatelj Friedrich Engels) ostajajo v veljavi vse do danes.

Demonstracije in Marx
Karl Marx, izvod Komunističnega manifesta, praznovanje prvega maja leta 1961 v Ljubljani in demostracije za socialno Slovenijo v neodvisni Sloveniji. Vir: Twitter

Na to nas je pred časom znova opozoril tudi nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis, v članku v Guardianu, v katerem je ob analizi Komunističnega manifesta zapisal, da je »Marx predvidel našo sedanjo krizo – pa tudi pokazal na izhod iz nje.«

Že v Komunističnem manifestu je bila namreč razkrita »plenilska narava globalnega kapitalizma 21. stoletja«, hkrati pa sta Marx in Engels pokazala, kako je mogoče »zgraditi boljši svet.«

Leta 1840, ko je bil napisan Komunistični manifest, je bil kapitalizem še v začetni fazi razvoja, »lokalen, fragmentiran in neodločen.«

Kljub temu pa sta Marx in Engels pravilno predvidela »naš globalizirani, finančno prepleten, železno trden in vseobsežni kapitalizem«, ki se je do konca razvil »leta 1991, v istem trenutku, ko so vladajoče elite razglašale smrt marksizma in konec zgodovine,« opozarja Varoufakis.

Marx je predvidel, da bo do globalizacije prišlo zaradi iskanja poceni delovne sile in surovin ter novih trgov, kajti kapitalistična zver potrebuje neprestano hranjenje.

Kdorkoli bere manifest danes, bo presenečeno odkril sliko sveta, ki je zelo podobna današnjemu, sveta, ki se prestrašeno premika po samem robu tehnološke inovacije. V času manifesta je za ritem in rutine fevdalnega življenja največji izziv predstavljal parni stroj.

Kmetje so bili zaradi tega pritegnjeni v tovarne in kolesja te mašinerije, pojavil se je nov sloj gospodarjev, lastnikov tovarn in trgovcev, ki so plemstvu odvzeli nadzor nad družbo.

Danes sta umetna inteligenca in avtomatizacija tista, ki sta postala dejavnika prekinjanja dosedanjega življenja, saj obljubljata, da bosta odstranila »vse trajne, zamrznjene, odnose.« In prav to je zapisano v Komunističnem manifestu – da bo namreč z »neprestano revolucijo … sredstev proizvodnje prišlo tudi do preoblikovanja vseh odnosov v družbi.«

Kapitalizem je na ta način milijone dvignil »iz revščine v relativno revščino«, hkrati pa številni umetniki, politiki in celo največji bogataši sveta opozarjajo na manj zaželene posledice tega uspeha kapitalizma: Na »neznosno neenakost, neomejen pohlep, klimatske spremembe in ugrabitev naše parlamentarne demokracije s strani bančnikov in ultra-bogatašev.«

Še vedno aktualno sporočilo Komunističnega manifesta je zato preprosto: Sporoča nam, da moramo kapitalizem res razviti do skrajnih meja, hkrati pa omejiti njegove posledice in se pripravljati na nove rešitve in socializacijo.

Brezdomec / New York
Dežela nasprotij: Brezdomec v eni od najmočnejših in najbogatejših držav sveta - Združenih državah Amerike. Vir: Twitter

Na podoben način so se v reviji Rolling Stone na marksizem spomnili že pred nekaj leti, kjer so ugotovili, da se je Marx sicer glede marsičesa zmotil, da pa nekatere njegove temeljne ugotovitve o naravi kapitalističnega sistema brez dvoma držijo.

V časniku Rolling Stone so našteli pet »presenetljivih dejstev«, ki jih je prvi odkril nemški filozof Karl Marx in ki so se v zadnjih desetletjih in stoletjih izkazala kot pravilna.

Marx je namreč kot prvi pojasnil, zakaj prihaja do tako imenovanih »velikih recesij« in zakaj je kapitalizem nujno »kaotičen«, zakaj v kapitalizmu prihaja do vedno novih inovacij, kako se kapitalizem globalizira, zakaj podjetja težijo k monopolom in zakaj so dobički večji, če so plače manjše in obratno – ter zakaj je zato nujno, da se delavstvo organizira.

Slavoj Žižek in Jordan Peterson
O doseganju sreče in kapitalizmu sta se spopadla tudi Slavoj Žižek in Jordan Peterson. Peterson je kmalu zatem odšel na zdravljenje odvisnosti v - Rusijo. Vir: Twitter
Marx je pravilno predvidel, da si bodo velika podjetja v bitki ena proti drugi prizadevala doseči monopolni položaj.

Nujno kaotična, h krizam nagnjena narava kapitalističnega sistema je bistven del vseh Marxovih prispevkov. Marx je opozarjal, da brezmejna želja po dobičku vodi podjetja v smer mehanizacije delovnih mest, uvajanja strojev, do vse manj variabilnega kapitala (kapitala vloženega v delovno silo) v procesu proizvodnje in hkrati do vse hitrejše proizvodnje, ki v isti časovni enoti in iz enakih surovin naredi vse več izdelkov.

Ob tem je Marx opozarjal tudi na posledice špekulativnega kapitala, ki se vlaga v finančne instrumente, kot so na primer delnice, krediti ali drugi izvedeni finančni instrumenti. »Proizvajamo in proizvajamo, vse dokler ni več nikogar, ki bi kupil naše izdelke, ne novih trgov, ne novih dolgov.«

Ta cikel se še zmeraj odigrava pred našimi očmi: Širše gledano je to tisto, kar je povzročilo zlom na nepremičninskem trgu leta 2008.

Desetletja vse večje neenakosti so zmanjšala prihodke, kar je privedlo do tega, da se je zadolžilo več Američanov.

»Ko ni bilo več sofinanciranih posojil v tej shemi, je vsa fasada razpadla, prav tako, kot je že Marx vedel, da bo,« so opozorili v časniku.

iPhone
Kapitalistična hiperprodukcija zahteva potrošništvo, viri planeta pa so omejeni. Vir: Twitter

Marx je prav tako opozarjal, da bo v naravi kapitalizma zapisana želja po doseganju višje vrednosti vplivala tudi na to, da bodo ljudje postali sužnji »nečloveških, umetnih, nenaravnih in namišljenih želja«.

To je trd, vendar natančen opis številnih držav sveta in tudi ZDA, kjer »uživamo v izjemnem luksuzu, vendar nas kljub temu vodi potreba po nakupu novih in novih reči«.

Vzemite za primer zadnji iPhone, (ali podoben drug »pameten« telefon), katerega lastnik ste morda. Ali je res toliko boljši od prejšnjega iPhona 5, ki ste ga imeli lani, ali iPhona, ki ste ga imeli leto dni pred tem?

»Medtem ko se kitajske družine zastrupljajo zaradi raka iz naših elektronskih smeti, megakorporacije ustvarjajo velike reklamne kampanje samo zato, da bi uničile povsem dobre izdelke in to brez kakršnekoli potrebe. Če bi Marx to videl, bi prikimal,« opozarja Rolling Stone.

Gre pri kupovanju zmeraj novih telefonov in drugih izdelkov res za pravo potrebo - ali za potrebo, ki je bila umetno ustvarjena?

»Medtem ko se kitajske družine zastrupljajo zaradi raka iz naših elektronskih smeti, megakorporacije ustvarjajo velike reklamne kampanje samo zato, da bi uničile povsem dobre izdelke in to brez kakršnekoli potrebe. Če bi Marx to videl, bi prikimal,« opozarja Rolling Stone.

Marxove ideje o hiperprodukciji so mu omogočile, da je predvidel to, čemur danes pravimo globalizacija: Razširitev kapitalizma po vsem planetu, z namenom iskanja novih trgov.

»Potreba za vedno večjim trgom za njegove izdelke preganja kapitalista po celotnem svetu,« je zapisal Marx. »Povsod se mora ustaliti, ugnezditi, si ustvariti zveze.«

Danes se nam ti stavki zdijo samoumevni, toda Marx jih je napisal leta 1848, celo stoletje pred resnično globalizacijo.

Marx pa je imel prav tudi pri opisu, zakaj bo prišlo do globalizacije: Zaradi iskanja poceni delovne sile in surovin ter novih trgov, kajti kapitalistična zver potrebuje »neprestano hranjenje«.

Piketty, "marksist" papež in Google
Najpomembnejše tehnološko podjetje Google, papež Frančišek v družbi Marxa in Engelsa ter Thomas Piketty, ki je s svojim svetovno znanim delom ponovno pritrdil številnim Marxovim analizam. Vir: Twitter
Američanom 19. stoletja so se zdele takšne Marxove napovedi nesmiselne, toda v 20. stoletju se je trend, ki ga je napovedal Marx, začel uresničevati.

Klasična ekonomska teorija je v nasprotju z Marxovimi analizami tudi predpostavljala, da je konkurenca »naravna« ter da se vzdržuje sama. Marx pa je pravilno predvidel, da bo na določeni točki razvoja prišlo do centralizacije tako, da si bodo velika podjetja v bitki ena proti drugi prizadevala doseči monopolni položaj.

Američanom 19. stoletja so se zdele takšne Marxove napovedi nesmiselne, toda v 20. stoletju se je trend, ki ga je napovedal Marx, začel uresničevati. Podjetja so namreč želela doseči tudi »ekstraprofite« oziroma dodatne dobičke s pomočjo monopolnega položaja na trgu, zaradi katerega bi lahko uživala ugodnosti, ne da bi še naprej vlagala v novo proizvodnjo in izboljšanje storitev.

V ZDA mnogi takšno vlogo pripisujejo verigi trgovin Walmart, podobno pa velja tudi za mnoga druga velika podjetja – na primer Microsoft, Google in podobna.

Marx je bil tudi prepričan, da bodo plače delavcev v kapitalizmu (če se delavci ne bodo povezali v sindikate ali se izborili za drugačen sistem) nizke zaradi »rezervne armade delovne sile«.

Ker želijo kapitalisti oziroma podjetniki kot jim pravimo danes, za delo plačati tako malo, kot se le da, je zanje seveda najbolje, da je na trgu čim več delavcev, ki iščejo delo in so pripravljeni delati tudi za nižje plače kot tisti, ki že delajo.

Zlato, dolar
Vir: Twitter

Visoka nezaposlenost bo zato vplivala na to, da bodo dobički podjetij izjemno visoki, saj bodo delavci preveč prestrašeni, da bi zapustili svoja delovna mesta.

Da se prav to dogaja, si je mogoče prebirati v številnih analizah strokovnjakov, ki že dolga leta opozarjajo, da so se celo sredi ekonomske krize, ki je svet presenetila po letu 2008, dobički najbolj bogatih še dodatno povečali, razlike med bogatimi in revnimi pa so vse večje.

In letos se ta trend znova ponavlja.

Prav na to na primer opozarja francoski ekonomist Thomas Piketty v svojem delu »Kapital v enaindvajsetem stoletju.«

Marx je opozarjal, da bodo plače delavcev v kapitalizmu, če se delavci ne bodo povezali v sindikate ali se izborili za drugačen sistem, ostale nizke zaradi rezervne armade delovne sile.

In celo papež Frančišek, čeprav ne želi biti »marksist«, prav na temelju spoznanj o zakonitosti povečevanja družbenih razlik v sodobnem kapitalizmu kot največji problem današnje družbe vidi neenakost.

Zato poudarja predvsem potrebo po redistribuciji družbenih dobrin.

Ali kot v svojih enciklikah pravi papež – nujna je »finančna reforma«, ne samo zato, ker je »današnji družbeno-ekonomski sistem nepravičen v svojih koreninah«, pač pa tudi zato, ker »današnji ekonomski mehanizmi promovirajo brezmejno potrošništvo.«

Vse to pa je mogoče tudi zaradi ideologije kapitalizma, ki brani »absolutno avtonomijo trga« in »finančne špekulacije«.

Zaradi česar nam kapitalizem ni prinesel samo hitrega razvoja, pač pa tudi onesnaženje sveta, uničevanje naravnih virov, ekološke katastrofe in »široko razširjeno korupcijo ter izogibanje davkom, ki je doseglo svetovne razsežnosti.«

Roznik_kres_fotoSTA
Nekoč: Koronavirus SARS-CoV-2 je prekinil tudi dolgoletno tradicijo kresovanja, v Ljubljani predvsem na Rožniku. Vir: Twitter

In tudi zato je organiziranje delavcev in boj za njihove višje plače v kapitalizmu nujen, pravzaprav minimalen mehanizem za vsaj delno »popravljanje« nekaterih slabih strani sicer najbolj učinkovitega gospodarskega sistema, ki ga v tem trenutku pač poznamo. Za prav to pa se je zavzemal že Karl Marx.

Kapitalizem nam je prinesel tudi onesnaženje sveta, uničevanje naravnih virov, ekološke katastrofe in globalno razširjeno korupcijo.

Delavske države so po drugi strani pokazale, da zahteva »delu čast in oblast« ni bila najbolj posrečena.

Kjer je bila »delu« dana oblast, so jo v njenem imenu prevzeli izbranci  - ponavadi ene same stranke -, upravljanje družbe pa je pogosto zašlo v slepo ulico.

Oblast se zato še naprej, v večini držav sveta, deli strankarsko.

Toda, da je za vse, kar je vrednega, res potrebno delo, ki je za ljudi tudi najpomembnejše merilo vredosti stvari (kot je trdil Marx), to je dejstvo, ki ga prav tako ne smemo pozabiti.

In ne samo pozabiti: Pride čas, ko se je za pravice potrebno tudi boriti.

Javno teptanje pravic sedaj traja že već kot leto dni.

Navkljub nesmiselnim prepovedim, ki jih uveljavljajo zagovorniki represije in ohranitve obstoječega, nepravičnega stanja pa upor in boj še vedno trajata.

Tako kot leta 1886.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke