REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pravilo PCT in cepljenje: Kako je Macron z odločnostjo uspel in kako je mevžasti Janša pogrnil na celi črti

Pravilo PCT in cepljenje: Kako je Macron z odločnostjo uspel in kako je mevžasti Janša pogrnil na celi črtiMacron in Janša. Vir: Twitter

Začela se je šola, v šolsko leto pa Slovenija vstopa v kaotičnih razmerah.

Precepljenost prebivalstva je nizka, pravniki so sprti o vprašanju, ali je PCT pogoje sploh dovoljeno preverjati, maske se v zaprtih prostorih nosijo brez nadzora.

Povsem drugače je v – Franciji.

Macron se je v pandemiji izkazal kot odločen voditelj - in uspel. Janša pa se je, nasprotno, izkazal kot šibak in mevžast »voditelj« - in pogrnil na celi črti. V škodo vseh nas.

»Francoski predsednik se je izpostavil in stavil na to, da bo javnost podprla njegov načrt. In vse doslej se je to pokazalo kot uspeh,« je o politiki francoskega predsednika zapisal ugledni bruseljski portal Politico.

V Franciji je namreč potrebno PCT potrdilo pokazati povsod, od kavarn in restavracij do muzejev, gledališč in javnih ustanov.

Vse poletje so bili politiki na trnih, ali bo to v Franciji izzvalo velike proteste zaradi »omejevanja svobode«.

Toda država se počasi približuje 50 milijonom cepljenih z vsaj enim odmerkom cepiva, vladni uslužbenci pa že čutijo nekaj olajšanja.

Šarec in Macron Vir: Pixell
Marjan Šarec in Emmanuel Macron. Vir: Twitter

»Se že trepljamo po hrbtih, čeprav vemo, da še nismo dosegli rezultatov, ki bi bili povsem zadovoljivi,« je za Politico dejal eden od vladnih svetovalcev.

»Macron se je odločil za strogo ukrepanje in Francozi so mu podelili svoje zaupanje. Protesti so ostali marginalni,« je dejal uradnik.

In ne samo, da je potrebno digitalne PCT certifikate imeti s seboj v restavracijah, bolnišnicah, muzejih, galerijah, vlakih, avtobusih, letalih in tako naprej – od ponedeljka je ta pogoj razširjen na »vsa mesta, odprta za javnost.«

V začetku je bilo nekaj odpora, toda vlada je vzdržala pritiske. Kljub temu so se vsak teden na ulicah Pariza, Marseilla in drugih francoskih mest zbirali protestniki.

Nekateri zato, ker so bili proti cepivom, dugi zaradi »obrambe svoboščin« in tretji zato, ker ne marajo Macrona.

Podobno kot v Sloveniji, kot stanje ilustrira nekaj tvitov Vasje Bocko - pa vendar tako drugače.

Prejšnji vikend jih je bilo na ulicah 160.000, kar je manj kot teden dni pred tem, ko jih je bilo 175.000. Sredi avgusta pa jih je bilo kar 215.000.

Protestno gibanje torej slabi, kažejo podatki notranjega ministrstva.

To je manj kot v času protestov rumenih jopičev.

Tudi opozicija nezadovoljstva ljudi ni znala obrniti sebi v korist. Marine Le Pen se zaveda, da so njeni pristaši razdeljeni glede tega vprašanja, socialisti pa podpirajo obvezno cepljenje, ne pa pogoje PCT.

Od odločitve Macrona se jih je cepilo 12 milijonov ljudi. To je »sploščilo« krivuljo okužb z novim koronavirusom in njegovo bolj kužno delta različico.

Medtem pa so cepili milijoni.

Od odločitve Macrona se jih je cepilo 12 milijonov ljudi. To je »sploščilo« krivuljo okužb z novim koronavirusom in njegovo bolj kužno delta različico.

To je ohranilo na desettisoče življenj.

Francozi so bili zadržani do cepiva, Macron pa je uspel odposlati sporočilo, ki je bilo slišano.

Šarec in Macron Vir: Pixell
Emmanuel Macron. Vir: Twitter

»To je bil najboljši trenutek njegovega upravljanja v času krize, morda v celotnem njegovem mandatu,« je dejal Martin Blachier, svetovalec na področju javnega zdravja.

Več kot 83 odstotkov prebivalcev starejših od 12 let je prejelo vsaj en odmerek cepiva. Dnevno število okužb je padlo pod 14.000, po vrhu s 24.000 okužbami sredi avgusta. Število oseb na intenzivnih oddelkih se zmanjšuje na pod 3000.

Ponoven vzpon je pričakovan z odprtjem šol septembra. V bolnišnicah je medtem cepljenih preko 70 odstotkov zaposlenih. Še junija jih je bila komaj polovica.

Ljudje so se na koncu prav zaradi PCT pogoja v veliki meri cepili, s tem pa so v veliko manjši nevarnosti tudi, če zbolijo.

V bolnišnicah v Franciji je medtem cepljenih preko 70 odstotkov zaposlenih.

In v Sloveniji?

Odlično analizo neodgovornosti vlade in države je pravkar na Disenzu objavil Dino Bauk.

V začetku najprej izpostavi razliko med Veliko Britanijo, ki je z neobveznim cepljenjem in samo s pozivom predsednika vlade dosegla veliko precepljenost, ter Slovenijo.

Ali lahko torej Janez Janša reče, da obvezno cepljenje ni način, na katerega se pri nas streže tem rečem?

»Meje posega državne oblasti v svobodo vsakega posameznika in njene odgovornosti za njegovo dobrobit na eni strani ter meje posameznikove osebne svobode in obenem odgovornosti za lastno usodo (vključno z zdravjem in socialno varnostjo) na drugi so tako v glavah ljudi kot tudi v normativnih predpisih v Veliki Britaniji lahko začrtane drugače kot v Sloveniji. In če je odločitev za prostovoljno cepljenje morda ustrezna za Veliko Britanijo, se je v luči veličastnega fiaska s precepljenostjo državljanov v Sloveniji na mestu vprašati, ali tudi naš normativni okvir daje naši oblasti temelje za enako odločitev. Ali lahko torej Janez Janša reče, da obvezno cepljenje ni način, na katerega se pri nas streže tem rečem? Pa tudi, ali naša oblast sploh ve, kako naj bi se tem rečem pri nas streglo? Kakšna je normativno določena dolžnost in odgovornost države glede cepljenja v primerih epidemije nevarne bolezni – in kakšne so na drugi strani dolžnosti, pravice in odgovornosti vsakega posameznega državljana?,« je vprašal avtor.

Slovenija na križišču  Vir: Twitter
Slovenija na križišču. Vir: Twitter

V nadaljevanju podrobno in podkrepljeno s sodbami ESČP ter členi slovenske ustave in Zakona o nalezljivih boleznih pojasni, zakaj je obvezno cepljenje lahko legitimna odločitev države in zakaj bi bila v dani situaciji, če bi vlada resno vzela svojo vlogo in odgovornost, to pravilna in potrebna odločitev.

Toda država se je – za razliko od primera Francije, kjer je Macron odločil drugače, vodil odločno politiko, tvegal in sprejel odgovornost – v primeru Slovenije odločila drugače.

Politiko je postavila na lažne »liberalne« vrednote, pri tem pa doživela tudi podporo ne le desnih, temveč tudi levih apologetov brezmejnega »neoliberalizma«, v resnici pa – egoizma.

»Vnaprejšnja in absolutna opustitev obveznega cepljenja kot epidemiološkega ukrepa zgolj zato, da bi tudi na tem področju zadostili neoliberalni mantri, da je zgolj vsak posameznik odgovoren zase in za svojo usodo, pa zagotovo že pomeni izstop iz veljavnega normativnega okvirja te države, ki smo ga povzeli zgoraj.

Ob tem se je na ravni lastnih ravnanj in izrekanj izvršilna oblast razbremenila še odgovornosti za obvladovanje in zajezitev epidemije ter jo, brez utemeljene pravne podlage, prenesla na vsakega izmed nas.

Tak izstop iz našega veljavnega normativnega okvirja, kot posledica neoliberalnega stanja uma, ni za slovenske oblasti ne prvi ne zadnji, saj ga lahko že dolgo spremljamo na področju socialnih in ekonomskih pravic, pravice do azila in varovanja okolja. Ga je pa kot takšnega vredno vsaj prepoznati, saj se lahko na področju cepljenja že kmalu izkaže kot eden izmed usodnejših.

Država, oziroma njena izvršilna oblast, se namreč v slovenski zgodbi o cepljenju brez kakšnega koli tehtnega premisleka ni zgolj vnaprej odpovedala možnosti določitve obveznega cepljenja proti bolezni covid-19 in odločitev o cepljenju prepustila posamezniku. Ob tem se je na ravni lastnih ravnanj in izrekanj razbremenila še odgovornosti za obvladovanje in zajezitev epidemije ter jo, brez utemeljene pravne podlage, prenesla na vsakega izmed nas. Torej na posameznike in na ljudstvo kot celoto, ki pa samo od sebe in brez zapovedi zunanje avtoritete zelo verjetno ne bo zmoglo tiste najvišje stopnje kolektivnosti (80-odstotne ali višje), ki je potrebna za učinkovanje kateregakoli epidemiološkega ukrepa. In tudi cepljenja,« zapiše Bauk.

Janševo poletno pohajkovanje - na Triglavu in Kredarici. Vir. Twitter, Facebook, posnetek zaslona

Kaj se je torej zgodilo v Sloveniji?

Preprosto, vlada je imela in še ima možnost obveznega cepljenja, za katero se ni odločila. Odločila se je za pogoje PCT, toda te je postavila na pravno majave temelje.

Preprosto, vlada je imela in še ima možnost obveznega cepljenja, za katero se ni odločila. Odločila se je za pogoje PCT, toda te je postavila na pravno majave temelje, saj mask in testiranja v Zakonu o nalezljivih boleznih ni, del zakona pa je tudi neskladen z ustavo in bi ga morali popraviti.

Vlada in parlament tega nista storila in sedaj je vse na državljanih.

Ob luknjičavih ukrepih in velikem odporu dela anticepilcev pa ni upanja, da se bo to stanje spremenilo. In tako Slovenija drvi proti katastrofalni jeseni in zimi.

In če je bila Macronova odločitev tvegana ter ena od najboljših primerov njegovega vodenja, potem zato obratno velja, da je bila Janševa pasivnost najboljši primer neodločne, omahljive, brezbrižne in preprosto – smrtno nevarne politike.

Odslikavajo jo prizori Janše na Triglavu in Kredarici, Janše, ki se domači javnosti predstavlja kot »odločen« politik in celo »vojak«, hkrati pa je vse poletje s svojimi oprodami plezal po planinah, medtem ko ves čas dviguje belo zastavo pred sindikati, šolniki, proticepilci in vsemi, ki imajo le pet minut časa, da mu nasprotujejo.

Tudi tisti, ki so upali, da bo »junak desetdnevne vojne« iz pravega testa za vodenje države med pandemijo sedaj lahko nazorno vidijo, kako neodločen in strahopeten je v resnici slovenski predsednik vlade.

Macron se je v pandemiji izkazal kot odločen voditelj - in uspel.

Janša pa se je, nasprotno, izkazal kot šibak in mevžast »voditelj« - in pogrnil na celi črti.

V škodo vseh nas.

Delite članek