REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Posledice AstraZenece, J&J in necepljenih: V Sloveniji vse več »prebojnih okužb«, toda cepiva ostajajo zelo učinkovita

Posledice AstraZenece, J&J in necepljenih: V Sloveniji vse več »prebojnih okužb«, toda cepiva ostajajo zelo učinkovitaAstrazeneca je manj učinkovita in zato je v Sloveniji tudi več - okuženih. Vir: Twitter
Velik rezervoar za prenašanje virusa predstavljajo seveda necepljeni.

Slovenija se nahaja sredi največjega vala pandemije, ki odnaša predvsem življenja necepljenih.

S komaj 53,3 odstotka cepljenih prebivalcev ima koronavirus SARS-CoV-2 v Sloveniji še veliko »kuriva« in velik rezervoar za širitev.

Velik rezervoar za prenašanje virusa predstavljajo seveda necepljeni.

Toda nekateri anticepilci prav dejstvo, da se v bolnišnicah in na intenzivni terapiji znajdejo tudi »popolnoma cepljeni« navajajo kot dokaz neučinkovitosti cepiv.

Toda to seveda ni res.

Na intenzivni terapiji se seveda na koncu znajdejo tudi celo tisti, ki so se cepili, toda v 65,3 odstotki primerov gre v Sloveniji za tiste, ki niso cepljeni.

Na intenzivni terapiji se seveda na koncu znajdejo tudi celo tisti, ki so se cepili, toda v 65,3 odstotki primerov gre v Sloveniji za tiste, ki niso cepljeni.

Septembra je bila situacija še vedno boljša za cepljene, toda medtem se je poslabšala.

Zato mnogi prav v zbolevanju cepljenih vidijo dokaz za neučinkovitost cepiv in zato navajajo razne izjave, ki naj bi to dokazovale.

Toda podatki kažejo, da je večina zbolelih za covid-19 v bolnišnicah in na enotah intenzivne terapije - necepljenih.

Zelo podobni podatki kot v Sloveniji prihajajo tudi od drugje, na primer s sosednje Hrvaške, kjer prav tako med zbolelimi prevladujejo necepljeni.

Pri vprašanju, ali cepiva delujejo ali ne lahko pomaga tudi matematika, kot kaže izračun spodaj.

Nekateri cepilci prav dejstvo, da se v bolnišnicah in na intenzivni terapiji znajdejo tudi »popolnoma cepljeni« navajajo dokaz neučinkovitosti cepiv. Toda to seveda ni res.

Zgornji izračuni lepo kažejo, da imajo necepljeni – po slovenskih podatkih 14-krat, mednarodne raziskave pa govorijo tudi o 33-krat – večjo možnost, da pristanejo na intenzivni terapiji.

Na Irskem je, na primer, v bolnišnicah približno polovica koronavirusnih pacientov, ki so cepljeni, okoli četrtina pa jih konča tudi na intenzivni negi.

Toda to je tudi rezultat velikega števila cepljenih in ni dokaz, da cepiva niso učinkovita.

Podobni so podatki, ki prihajajo iz Nizozemske.

Tam je 80 odstotkov tistih na intenzivnih oddelkih necepljenih (v Sloveniji 65,3 odstotka), možnost, da cepljeni končajo v teh enotah pa je 33–krat manjša v primerjavi s cepljenimi.

Na Nizozemskem je sicer cepljenih 80 odstotkov starejših nad 12 let.

Zaradi zmanjšane učinkovitosti tudi mRNA cepiv, ki se dogaja v času po cepljenju, ruski znanstveniki opozarjajo, da je čas za dodatno cepljenje in križanje različnih cepiv. 

Cepljeni imajo 95 odstotkov manj možnosti, da ne bodo sprejeti v bolnišnico in 97 odstotkov manj možnosti, da ne bodo končali v intenzivni enoti.

Cepiva so očitno zelo učinkovita, vendar v Sloveniji mnogi še zmeraj nasedajo trditvam, da so neučinkovita.

Ob tem pa se razkriva še nekaj –, da je v Sloveniji odstotek tistih cepljenih, ki pridejo v intenzivne enote še vedno vsaj 20 ali celo več odstotkov višji od nekaterih drugih držav – toda to je mogoče pojasniti tudi z dejstvom, da se je veliko prebivalcev Slovenije cepilo z AstraZeneco, ki nekoliko manj učinkovito (70 odstotno) ščiti pred okužbo z virusom SARS-CoV-2.

Še bolj pa to velja za cepivo Johnson & Johnson, s katerim se je - do smrti 20-letne Katje - ob napovedi zaostritve ukrepov prav tako cepilo veliko (preko 100.000) prebivalcev Slovenije.

To cepivo zagotavlja okoli 66 odstotno zaščito, ob zelo očitnih redkih, a včasih hudih stranskih učinkih.  

Cepljenje, ne pa tvegano 'naravno prebolevanje' je zato edina varna pot iz sedanje krize.

In zato, jasno, v Sloveniji prihaja do nekaj več »prebojnih« okužb. Te pa so še pogostejše zaradi manjšega števila cepljenih.

Podobno je v nekaterih drugih državah, na primer v Srbiji, ki je sicer hitro zaščitila prebivalstvo s cepivi, toda pokazalo se je, da daje kitajsko cepivo Sinopharm narejeno po klasični metodi le okoli 50-odsotno zaščito.

Nato pa se je pojavil še problem s proticepilci in zato je stanje v državi le malce boljše od stanja v Sloveniji.

Podatki iz Argentine pa kažejo, da je ruski Sputnik V precej dobro zaščitil prebivalstvo.

Še več, zaradi zmanjšane učinkovitosti tudi mRNA cepiv, ki se dogaja v času po cepljenju, ruski znanstveniki opozarjajo, da je čas za dodatno cepljenje in križanje različnih cepiv.

Cepivi Pfizerja in Moderne sta glede zagotavljanja zaščite sicer veliko boljši od cepiva AstraZenece, z okoli 94 do 95-odstotno zaščito, Sputnik V pa prav tako, z okoli 92-odstotno zaščito in praktično brez resnih stranskih posledic.

In pri tem seveda ne smemo pozabiti, da je slovenska vlada zavirala nakupe cepiv Pfizerja in namesto tega na veliko uvažala cepivo AstraZenece, prav tako pa nikoli ni uvozila Sputnika V.

Cepiva, ki so trenutno v uporabi v Sloveniji ne glede na to ostajajo zelo učinkovita, zlasti cepiva mRNA, v tujini pa to velja zlasti še za Sputnik V.

Cepljenje, ne pa tvegano naravno prebolevanje je zato edina varna pot iz sedanje krize.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke