Poslanci opravili drugo branje zakonov o sodnem svetu in o državnem odvetništvu

DZ je danes opravil drugo branje zakonov o sodnem svetu in o državnem odvetništvu. Z zakonom o Sodnem svetu bo Slovenija prvič dobila samostojen predpis, ki sistemsko ureja položaj, pristojnosti in vlogo Sodnega sveta. Zakon o državnem odvetništvu pa bo vzpostavil osnovo za boljše zastopanje javnih interesov, je dejal minister Goran Klemenčič.

Sodni svet je "ključen za zagotavljanje neodvisnosti sodnikov in sodstva kot celote, kot tudi za spodbujanje odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti sodstva," je dejal minister za pravosodje Klemenčič.

Gre za "ključnega sodnega kadrovnika", ki med drugim skrbi za izbirne postopke za sodnike, imenovanje predsednikov rednih sodišč, sprejemanje meril in časovnih standardov za delo sodišč, odločanje o napredovanju sodnikov ter o mirovanju sodniške službe, je naštel Klemenčič. Med pomembnimi dodatnimi pristojnostmi je izpostavil varovanje neodvisnosti posameznih sodnikov in sodstva kot celote ter krepitev odgovornega delovanja sodstva, spodbujanje njegove odgovornosti, učinkovitosti in kakovosti v imenu družbe in javnega interesa.

Na očitek poslanca SDS Vinka Gorenaka, da je zakon le zlepljenka delov različnih zakonov, je Klemenčič odgovoril, da je pomemben del členov v zakon prenesen iz zakonov o sodiščih in o sodniški službi, prinaša pa tudi pomembne novosti. Izpostavil je ureditev disciplinskih postopkov zoper sodnike, ki se z vrhovnega sodišča prenašajo na Sodni svet.

Namen novih pristojnosti ter prenosa pristojnosti v zvezi z disciplinskimi postopki zoper sodnike pa je prispevati k povečanju splošnega zaupanja v pravosodje, je še dodal minister.

K nekaterim členom zakona so v SDS vložili dopolnila. Med drugim so bili v SDS kritični do določbe, da seje Sodnega sveta niso javne, pa tudi do ureditve, da bi za pet mest v Sodnem svetu predsednik republike moral zbrati deset kandidatov, kar je Gorenak označil za "sistem Klemen Jaklič oziroma ta je naš, uni pa ne". Gorenak pa je kritiziral tudi odvzem disciplinskih postopkov predsednikom sodišč, s čemer bodo ti po mnenju poslanca postali "invalidni šefi".

V SDS so predlagali tudi, da bi Sodnemu svetu naložili še pripravo analiz kršitev človekovih pravic v pravosodju in pripravo poročil o tem za DZ ter vodenje in objavljanje evidence sodnikov, ki so kršili človekove pravice.

Glede zakona o državnem odvetništvu pa je minister v uvodu opozoril, da danes "država nima ne dobrih pravobranilcev ne dobrih odvetnikov. Ima dobre posameznike, ki delujejo v okviru državnega pravobranilstva. Takih je kar nekaj. Vendar na splošno je v pravobranilstvu malo pravobranilstva in še manj odvetništva. Razlogi za to so sistemski, so zakonski, so organizacijski in tudi kadrovski," je naštel.

"Premoženjske interese države zastopajo kvazi funkcionarji, ki so sedaj strokovno v celoti vezani na usmeritve vlade, posameznih ministrov in celo posameznih javnih uslužbencev. Na funkcijo so imenovani za določen čas, neposredno s strani vlade, velikokrat politično na udobno delovno mesto v 55. plačnem razredu. Imajo osemletni mandat kot višji sodniki. Sistem ne pozna kariernega napredovanja, ima veliko lažne solidarnosti. Opravičuje in skuša prikriti slabo zastopanje o zadevah," je dejal Klemenčič in ob tem izpostavil primera Tovarne sladkorja Ormož in Infohit, "kjer se je založila dokumentacija in je bila izdana zamudna sodba v višini več kot treh milijonov evrov davkoplačevalskega denarja".

V opozicijski SDS so bili kritični tudi do tega, da njihov predlog za splošno razpravo o predlogu zakona ni bil izglasovan. Eva Irgl (SDS) je ocenila, da je vlada s tem predlogom zakona "šla v napačno smer". "Ne dopustiti javne razprave, ker se bojiš, kaj bo nekdo povedal, je bilo znano že za nek drugi čas... Danes pa smo v demokraciji, čeprav bolj navidezni," je ugotavljala poslanka.

Kritična je bila do predloga zakona, ker da sistemsko spreminja koncept pravobranilstva, ki mu nasprotujejo celo pravobranilci sami. Vprašala se je, kako bo mogoče zagotoviti avtoriteto pravobranilca v postopkih, če bo odslej "samo javni uslužbenec", in kako bo mogoče zagotoviti avtoriteto pravobranilstva, če bo po novem "direktno pod ministrom za pravosodje".

Klemenčič je DZ predlagal, naj na tej seji opravi še tretje branje obeh zakonov, h katerima je sicer vloženih peščica dopolnil. O slednjih bodo poslanci odločali še danes na glasovanju ob 16.45.