Poslanci Erjavca spraševali o Katarju, srečanju na Brdu in evropski obrambni politiki

Zunanji minister Karl Erjavec je na današnji seji odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) odgovarjal na vprašanja poslancev. Te je med drugim zanimalo stališče Slovenije glede arabske osamitve Katarja in glede predlogov Bruslja v zvezi s skupno evropsko obrambno politiko, pa tudi zaključki nedavnega srečanja procesa Brdo Brioni na Brdu pri Kranju.

Minister je na vprašanje predsednika OZP Jožefa Horvata (NSi) o Katarju odgovoril, da se odnos Slovenije do te zalivske države ni spremenil, in da obžaluje blokado arabskih držav.

Branislava Rajića (SMC) pa je zanimalo, ali ima Slovenija pripravljen načrt za morebitno nujno evakuacijo Slovencev, ki delajo v Katarju, kot je letalsko in medicinsko osebje ter inženirji. Erjavec v takem primeru računa na skupno akcijo EU, če to ne bi bilo uspešno, pa bi Slovenija evakuacijo izvedla sama. Minister je še dejal, da "situacija trenutno ni tako dramatična, kot se želi predstaviti".

Na Horvatovo vprašanje, kakšni so bili zaključki vrha držav procesa Brdo Brioni, je Erjavec dejal, da je srečanje pokazalo veliko nasprotje in različna stališča med voditelji držav Zahodnega Balkana. Kot je dodal, je prvič po letu 2004 zaznal "elemente sovraštva, nestrpnosti in napetosti".

Minister ugotavlja, da so se razmere na Zahodnem Balkanu v zadnjem letu precej spremenile. Prej je kazalo, da gre regija v smer evroatlantskih integracij, vladal je duh sodelovanja, po zadnjem srečanju pa smo po njegovem lahko zaskrbljeni glede BiH, odnosov med Beogradom in Prištino ter Makedonije.

Zunanji ministri so na Brdu pri Kranju po Erjavčevih besedah veliko časa namenili mladim, ki zapuščajo regijo. Ugotovili so tudi, da vse bolj prihaja v ospredje vračanje borcev skrajne Islamske države z Bližnjega vzhoda na Zahodni Balkan, s čimer se bo po mnenju ministra treba bolj ukvarjati. Poleg tega so na Evropsko komisijo naslovili pismo, v katerem pozivajo k pozornosti do Zahodnega Balkana in nadaljevanju dialoga z njo.

Aleksander Kavčič (SMC) je ministra vprašal, ali se je Slovenija že opredelila glede predlogov Evropske komisije glede evropske obrambne politike. Erjavec je pojasnil, da Bruselj predlaga tri scenarije. Prvi, evropska obramba na prostovoljni osnovi, je po ministrovem mnenju manj verjeten, ker bi težko popolnili vse enote. Drugi je sodelovanje na določenih področjih, kot je terorizem, tretja pa skupna evropska obramba.

Glede slednje se po Erjavčevih besedah ne bi se smeli podvajati z Natom, pri čemer je vprašanje, katera struktura je primernejša za odgovor na določene izzive.

Na vprašanje Branka Grimsa (SDS) o pranju denarja v Novi ljubljanski banki (NLB) za Iran je minister priznal, da ga je to dogajanje presenetilo, MZZ pa bo lahko oceno podal, ko bodo končani vsi postopki.

Kot ministra za zunanje zadeve ga sicer preseneča, da tega pranja denarja ni nihče opazil, niti ameriške obveščevalne službe. Čudi ga tudi, da o tem ni nič vedel Varnostni svet ZN, glede na to, da naj bi šlo za kršitev embarga proti Iranu. Grims se ni strinjal in je vztrajal, da so v tujini to vedeli, samo v Sloveniji nismo bili seznanjeni s tem.

Erjavec je še ocenil, da bo afera najverjetneje vplivala na postopek prodaje NLB. Nenavadno naključje se mu zdi, da je to v javnost prišlo ravno v času sprejemanja odločitve o prodaji NLB.

Mateju Tašnerju Vatovcu (ZL), ki ga je zanimala prekinitev aprilske razstave v Mariboru o Kurdih na zahtevo turškega veleposlaništva, je minister odgovoril, da zunanje ministrstvo s to razstavo uradno ni bilo seznanjeno, tudi z odpovedjo ne.

Na vprašanje Tašner Vatovca o premestitvi sindikalnega zaupnika diplomatov Petra Goloba z MZZ na ministrstvo za okolje in prostor (MOP) leta 2013 pa je Erjavec odgovoril, da so pristojne službe ugotovile potrebe na MOP, sodišče pa je ugotovilo, da je bil postopek pomanjkljivo izpeljan. Odločitev so upoštevali, Golob je spet na MZZ. Je pa minister zavrnil očitke, da je bil premeščen zaradi nestrinjanja z dogajanjem na MZZ.

Marka Ferlugo (SMC) je med drugim zanimalo, ali bo odstop hrvaškega zunanjega ministra Davorja Iva Stierja vplival na nadaljnje odnose z Zagrebom. Erjavec je ocenil, da ne, ker Hrvaška ves čas zastopa enako stališče glede odnosov s Slovenijo, ki se po Erjavčevem prepričanju ne bo spremenilo niti pod novim ministrom oz. ministrico.