REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Politika požgane zemlje: blokirajo nova ministrstva, spreminjajo stara in sprejemajo »strategije« do leta 2030

Politika požgane zemlje: blokirajo nova ministrstva, spreminjajo stara in sprejemajo »strategije« do leta 2030 Robert Golob opozarja pred Janševo strategijo »požgane zemlje«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slovenija že od doseganja svojih strateških ciljev po vstopu v NATO in Evropsko unijo ni imela neke dolgoročne vizije o tem, kaj narediti z državo.

Vse Janševe vlade so se zmeraj ukvarjale le z distribucijo moči in to tako, da so poskušale škodovati domnevno premočni »levici« ter moč preseliti bolj proti »desni.«

Da bi bilo državo potrebno ne samo digitalizirati, pač pa postaviti tudi na drugačne energetske in proizvodne temelje ter poskrbeti za dostojno življenje mladih in starih, to Janezu Janši nikoli ni bila prioriteta.

Šele s pojavom Gibanja Svoboda se je zgodil res odločilen preobrat.

Odhajajoča Janševa vlada sicer neprestano sprejema vrsto sklepov, ki se nanašajo na dolgoročne zadeve in ne na tekoče posle. Sprejema vrsto strateških, dolgoročnih korakov v napačno smer, ki so daleč od opravil, ki pritičejo »tehnični vladi.«

Rezultat tega preobrata so tri nova ministrstva, katerih naloga bo prav to, kar je za Slovenijo v naslednjem obdobju nujno in na kar so vse dosedanje vlade pozabljale.

Toda če pogledamo na sezname uradnih objav odhajajoče Janševe vlade, lahko vidimo, da se v izdihljajih njenega mandata dogaja nekaj povsem drugega.

SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu sprememb zakona o vladi, s katerim so stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica predlagale reorganizacijo vlade s spremenjenimi pristojnostmi in tremi dodatnimi resorji.

Po predlogu Golobovega zakona o vladi, ki je zdaj »blokiran« vsaj za 30 dni, bi imela nova vlada 19 ministrstev in en vladni urad, med ministrstvi pa je predvideno tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo.

Oblikovanje vlade, kot jo predvideva nova koalicija, bodoči mandatar Robert Golob pričakuje v roku 45 dni.

Državni zbor lahko namreč o predlogu SDS za razpis referenduma odloča (in ga večinsko zavrne) šele po 30 dneh, nato pa lahko izglasuje spremenjen zakon o vladi.

In nov razrez ministrstev.

Nova vlada bo zato morala biti oblikovana še po starem zakonu o vladi.

Vlada, ki bi pod Janševo taktirko in ob kolaboraciji Mateja Tonina (NSi) morala opravljati le »tekoče posle« pa je istočasno še včeraj na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je Službi vlade za digitalno preobrazbo odprla nove proračunske postavke

In ji iz ministrstva za javno upravo nakazala dobrih 775 tisoč evrov za letošnje delovanje.

Robert Golob  - dan zmage
Gibanje Svoboda in nova vlada sta dobila mandat ljudstva, a zaradi delovanja stare, Janševe vlade nova (še) ne more zakorakati v pravo smer... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slab mesec po volitvah tako Janševa vlada nadaljuje z vzpostavljanjem svoje službe, ki jo zdaj vodi Mark Boris Andrijanič, v praksi pa gre za prenos kadrov, celotne opreme in dokumentacije v to službo ter tudi odprtje nove, ločene proračunske postavke zanjo.

S tem Janševa vlada nadaljuje s svojo reorganizacijo ministrstev, za katero je jasno, da bo kmalu izničena z novo reorganizacijo, istočasno pa blokira nastanek novih ministrstev, katerih nastanek je bil dejansko podkrepljen z voljo ljudstva na volitvah, ki so bile neke vrste referendum zoper janšizem.

Odhajajoča Janševa vlada sicer neprestano sprejema vrsto sklepov, ki se nanašajo na dolgoročne zadeve in ne na tekoče posle.

Vse Janševe vlade so se zmeraj ukvarjale le z distribucijo moči in to tako, da so poskušale škodovati domnevno premočni »levici« ter moč preseliti bolj proti »desni.« Šele s pojavom Gibanja Svoboda se je zgodil res odločilen preobrat.

Na dopisni seji je 18. maja med drugim sprejela Uredbo o pomožni policiji in Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030.

V Uredbi o pomožni policiji je natančneje določen način opravljanja nalog pomožnih policistov, ki opravljajo vse naloge policije, pri razporejanju na delo pa se upošteva njihova strokovna usposobljenost, izkušnje in psihofizične sposobnosti.

Odločitev o vrsti nalog, ki jih bodo opravljali pomožni policisti, sprejme matična enota, ki uredi vse potrebno za nemoteno opravljanje teh nalog.

Janševa vlada se je ob koncu svojega mandata odločila sprejeti še Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030).

Čeprav prvi in največji sklop NRRI 2030 prinaša predstavitev prenovljenega seznama prednostnih mednarodnih projektov in prenovljenega seznama že implementiranih projektov (t. i. »landmarkov«), to je projektov, v katere se je Slovenija formalno že vključila, je poleg pregleda o napredku implementacije posameznega mednarodnega projekta vlada podala tudi »projekcijo za nadaljevanje« - čeprav bi bilo prav in edino pravilno, da prav to področje prepusti novi vladi, ki ji je ljudstvo podelilo zaupanje.

Tupolev 141 Striž  Vir: Wikipedia
Slovenija pred takšnimi droni ne more ubraniti niti področje NE Krško... Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Pred tem je sprejela tudi spremembe načrta vaj v obrambnem resorju in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za letos.

Spremembe predvidevajo, da se bo Slovenska vojska (namesto odpovedanih) udeležila dveh novo načrtovanih mednarodnih vaj na Poljskem in Madžarskem.

Čeprav je jasno da bo obrambno ministrstvo prevzel nov obrambni minister in so se obenem razmere v mednarodnih odnosih bistveno spremenile je Janševa vlada sprejela »informacijo o pripravi Vojaške strategije Republike Slovenije – prožno odvračanje, celostni odziv in vztrajna odpornost«, iz sklepa pa izhaja, da je dokument Vojaška strategija kot uradni predlog že potrjen s strani načelnika Generalštaba Slovenske vojske, zdaj pa naj bi bil »deležen širših usklajevanj in obravnave«.

Omenjeni dokument pa je seveda bistven tudi pri določanju nakupov opreme za SV.

Vojska se je odrekla celo zastonj šolanju pilotov brezpilotnikov v okviru zveze NATO. Na to smo večkrat opozarjali.

Še ena zadeva torej, kjer poskuša sedanja vlada zakoličiti smer delovanja naslednje vlade.

In ni nujno, da bo nova vlada potrebe Slovenske vojske ocenjevala enako, kot dosedanja.

Znano je, na primer, da so se prav v zadnjih konfliktih kot zelo pomembna pokazala brezpilotna letala, sedanja vlada pa je to področje redno zanemarjala in vztrajala samo pri nakupu precej dražjih oklepnikov.

Vojska se je odrekla celo zastonj šolanju pilotov brezpilotnikov v okviru zveze NATO.

Na to smo večkrat opozarjali.

Bayraktar
Turški Bayraktar. Cena enega je okoli 5 milijonov dolarjev - bistveno manj, kot letala, obstajajo pa tudi droni, ki so precej manjši in cenejši... Vir: Telegram, posnetek zaslona

Da so se brezpilotna letala pokazala kot zelo pomembna, kažejo tudi primeri vojne med Armenijo in Azerbajdžanom ter vojna v Ukrajini, kjer so predvsem turški Bayraktarji odigrali veliko vlogo, na kar je pravilno opozarjal tudi Damir Črnčec, tesen sodelavec novega obrambnega ministra Marjana Šarca.

Brezpilotna letala so odlična tudi kot zamenjava za »pravo letalstvo« v državah, ki si težko privoščijo vzdrževanje reaktivnih letal.

Ob tem lahko služijo tudi za hiter nadzor meje, akvatorija morja in ladij, za nadzor migrantskih poti, izvidovanje in iskanje ponesrečencev, lociranju požarov, celo za dostavo opreme in tako naprej.

Zakaj, na primer, ne usmeriti nekaj denarja v takšno opremo dvojne narave, ki bi koristila tudi civilistom, kot to predvideva tudi nova koalicijska pogodba?

Zakaj pri razvoju letalnikov ne bi sodelovala tudi slovenska podjetja, tako kot to počnejo nekatera v regiji?

Jasno je, da je Tonin - preplačal boxerje...
Janševa vlada nadaljuje s spornim nakupom pregrešno dragih boxerjev. Podobne bi dobili skoraj za pol cene... Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Zakaj, na primer, vztrajati pri veliko dražjih oklepnikih, če bi enako kvalitetne dobili za pol cene in drugo polovico namenili za kaj drugega?

Zakaj nimamo namesto tega raje več helikopterjev, če že nimamo reaktivcev?

In zakaj so oklepniki pomembnejši od protizračne obrambe, ki je Slovenija že od leta 2018 praktično nima, ukrajinski dron, ki je padel v Zagrebu, pa je pokazal, da je protizračna zaščita zelo pomembna?

Povsem mogoče je, da bo nova vlada te napake sedanje vlade popravila – in zato je neustrezno, da odhajajoča vlada usmerja obrambne kapacitete v smer, ki ni skladna s pogledi nove vlade.

Odhajajoča vlada je ob tem odpoklicala tudi več veleposlanikov, vsi odpoklici pa naj bi se uresničili z 31. julijem,  ko pa Janševa vlada zagotovo ne bo več vladala.

Še en korak v napačno smer, ki je daleč od »tekočih poslov«, ki pritičejo tehnični vladi.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek