Policisti sami več ne obvladujejo zadev, pomaga jim vojska

Policisti na meji s Hrvaško vse težje obvladujejo begunske tihotapske poti. Ena najbolj obremenjenih je Policijska uprava Murska Sobota, kjer je bilo lani skoraj desetkrat več nedovoljenih vstopov v državo kot leto prej.
Glede na migracijske pritiske iz Azije in Afrike tudi letos ne gre pričakovati, da bi se ta trend umiril. Na območju Policijske uprave Murska Sobota je samo lani bilo na zunanji schengenski slovensko-hrvaški meji obravnavanih 125 oseb (15 v letu 2016), ki so na nedovoljen način vstopile v državo. Na notranji slovensko-madžarski meji je bilo medtem obravnavanih 19 (47) tovrstnih primerov.

Dober posel, ki ga obvladuje kriminalna združba

Na težavo nedovoljenih vstopov v našo državo je prejšnji teden opozorila tudi parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

„Gre za razpršen tok, ki ga v veliki meri obvladuje kriminalna združba, ki z ilegalnim transportom oseb in njihovim tihotapljenjem čez mejo zelo dobro služi,“  je pred dnevi dejal Branko Grims, predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

A pomurski policisti so že pred tem alarmom politike sami poskrbeli za okrepitve. Za pomoč so zaprosili Slovensko vojsko in generalštab je njihovo prošnjo uslišal. Tako ljutomerskim kot lendavskim policistom že nekaj tednov pri varovanju meje pomagajo vojaki. Ob nedavnem prijetju devetnajstih nezakonitih prebežnikov pri Razkrižju je ključno vlogo odigrala prav vojaško-policijska patrulja.

V vojaško-policijski patrulji je bil tudi policist Silvo Lasbaher, ki je s pomočjo vojaka na cesti zaustavil sumljivega turškega državljana.

„Ki je bil izvidnik tega nelegalnega prehoda kombija, ki so ga kasneje kolegi izsledili in je bil tudi udeležen v prometni nesreči,“ nam je povedal Lasbaher. 

Čez mejo najprej izvidniki

Prav kombinirana vozila so najpogostejše prevozno sredstvo pri tihotapljenju ljudi. Čez ceste, kjer ni mejnih prehodov ali zapornic, pa zapeljejo, ko jim izvidniki sporočijo, da je cesta nenadzorovana.

„Ob ugodnem trenutku na komunikacijah pridejo tudi v Slovenijo in želijo pot nadaljevati do Italije,“ nam pojasni Roman Zver, komandir Policijske postaje Ljutomer.

V bližini Razkrižja je vsaj pet cest, kjer mejo označuje le znak za državno mejo. Uporabljajo jih predvsem domačini. 

Pogosto tudi preleti helikopterja

Policijsko-vojaške patrulje nadzirajo tudi zapornice, ki jih lahko odklepajo le domačini, ko dostopajo do svojih zemljišč na drugi strani meje. Predlani je na takšnih točkah na območju Policijske postaje Ljutomer nezakonito mejo prestopilo pet prebežnikov, lani pa kar 67. Policisti so zato pomoči vojske veseli. Poleg kolegov iz sosednjih policijskih postaj so ob meji pogosto na delu tudi vodniki službenih psov.

„Prav tako se večkrat kontrolira državno mejo s helikopterjem, prihajajo na naše območje tudi policisti konjeniki,“ še pove Zver.

Skupne vojaško-policijske patrulje mejo za zdaj varujejo na območju Ljutomera in Lendave. Ob vse večjih migracijskih pritiskih pa bo pomoč vojske bržkone potrebna tudi drugod. Primorani pa so razmišljati tudi o drugačnih rešitvah. Med drugim je na žariščnih točkah, kjer beležijo večje število prestopov, načrtovana vzpostavitev video nadzora, s čimer naj bi pri preprečevanju vdora ilegalnih prebežnikov v prihodnje bili še uspešnejši.

Členek omogoča: SOBOTAINFO