Po ZDA v soboto doslej najbolj množični protesti proti Trumpu

Po večjih mestih ZDA so v soboto potekali doslej najštevilčnejši protesti proti volilni zmagi republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Prvi spontani protesti so izbruhnili že v sredo zvečer, do sobote pa so se nadaljevali z majhno udeležbo. Protestniki ne sprejemajo Trumpove zmage.

V soboto je od Union Squara na Manhattnu po 5. aveniji šlo na sever proti Centralnemu Parku oziroma Trumpovi stolpnici več tisoč ljudi. Pohod se je začel sredi dneva in protest se je nadaljeval do poznega večera. Policisti so bili tokrat dobro organizirani in so 5. avenijo okrog Trumpovega domovanja ohranili večinoma odprto za reševalna vozila, protestnike pa so z barikadami držali na pločnikih in jih usmerjali po ulicah.

Med prvimi, ki se jim je uspelo prebiti do Trumpove stolpnice, je bil znani levičarski filmar Michael Moore, ki je prišel do vhoda Trumpove stolpnice in zahteval srečanje z novoizvoljenim predsednikom. Varnostniki so mu to preprečili, malce kasneje pa so spustili skozi vodjo britanske kampanje za brexit Nigela Faraga.

V New Yorku do večera niso poročali o aretacijah protestnikov, ki so bili mirni, vendar glasni. Glede na transparente, ki so jih nosili, je bilo jasno, da ne sprejemajo Trumpa za svojega predsednika. Imajo celo upanje, da bodo elektorji večino glasov na koncu oddali poraženi demokratski kandidatki Hillary Clinton, ki je osvojila malce več glasov volivcev po ZDA od Trumpa.

Clintonova je v soboto velikim donatorjem svoje kampanje izrazila mnenje, da je volitve izgubila zaradi direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki je 28. oktobra poslal pismo kongresnim voditeljem, da se preiskava o njeni uporabi zasebnega strežnika elektronske pošte v času vodenja State Departmenta nadaljuje, ker so odkrili dodatno pošto. Comey je potem v nedeljo kongres obvestil, da v tej dodatni pošti ni ničesar spornega, vendar pa naj bi bilo že prepozno.

Drugi analitiki, med njimi tudi slovenski filozof Slavoj Žižek pa menijo, da je Clintonova izgubila iz drugih razlogov na čelu s tem, da ni šla dovolj v levo oziroma ni upoštevala belih pripadnikov delavskega razreda, ki so zahtevali spremembe in ki menijo, da bodo do njih prišli s Trumpom. Ped volitvami je veljalo, da je v krizi republikanska stranka, vendar ima ta stranka sedaj v Washingtonu popolno oblast.

Prerazporejanje se je začelo znotraj demokratske stranke, ki je s Clintonovo vztrajal na politični sredini. Ta je bila zanje recept za zmago leta 1992 in 1996, ko je zmagal Bill Clinton ter 2008 in 2012, ko je zmagal Barack Obama. Kot možna nova voditelja stranke se sedaj kažeta senatorja Bernard Sanders in Elizabeth Warren.

Razen v New Yorku so v soboto protesti potekali tudi v Los Angelesu, San Franciscu, Chicagu, Iowa Cityju, Detroitu, Minneapolisu, Kansas Cityju in drugje. Celo v prestolnici Mehike, Ciudad de Mexico. V Portlandu v zvezni državi Oregon je manjši del protestnikov metal kamenje na policiste in aretirana je bila najmanj ena oseba.

V petek je bil eden od protestnikov tam ustreljen in ranjen, policija pa je v zvezi s tem aretirala štiri ljudi. Šlo naj bi za obračun med uličnimi tolpami in ne za delo kakšnega Trumpovega podpornika.