Po sprejemu Črne Gore v Nato ta pravi: vrata so odprta

Na sedežu zveze Nato v Bruslju so danes s slovesnim dvigom črnogorske zastave obeležili prihod 29. članice, ki se je zavezništvu uradno pridružila v ponedeljek v Washingtonu. Sedma širitev v 70 letih je sporočilo, da so vrata odprta za države z enako vizijo in vrednotami, je poudaril generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Črnogorsko zastavo so ob zvokih črnogorske himne dvignili hkrati na štirih mestih: novem in starem sedežu zavezništva v Bruslju, sedežu zavezniškega poveljstva za operacije v belgijskem Monsu in na sedežu zavezniškega poveljstva za transformacijo v ameriškem Norfolku.

29 zastav zaveznic simbolizira enotnost in solidarnost, je poudaril Stoltenberg ter ob "zgodovinskem" dogodku izpostavil sporočilo, da so vrata Nata odprta za vse, ki delijo vizijo ter želijo prispevati k skupnemu projektu čezatlantske varnosti in obrambe.

Izpostavil je tudi prepričanje, da bo vstop Črne gore v zavezništvo pomembno vplival na stabilizacijo regije Zahodnega Balkana.

Črnogorski predsednik Filip Vujanović pa je izpostavil, da je to največji uspeh za njegovo državo po razglasitvi neodvisnosti leta 2006, da je Črna gora v procesu približevanja Natu postala boljša država in družba, da bo ostala iskrena in dobra soseda ter da bo zanesljiva zaveznica.

Vujanović se je zahvalil za podporo tudi članicam v regiji, med katerimi je izpostavil Slovenijo, ki je v letih 2011-2014 vodila veleposlaništvo v Podgorici za stik z Natom, pa tudi Hrvaško, Albanijo in Madžarsko.

Slovesnosti se je danes udeležil tudi slovenski veleposlanik pri Natu Jelko Kacin, ki je za STA povedal, da je vstop v Nato najprej velik uspeh za Črno goro, ki je dobila s tem močno zgodovinsko sidro in postala del čezatlantske navezave.

Članstvo po Kacinovih besedah ne pomeni samo, da ima Črna gora varnostna jamstva v skladu s petim členom o skupni obrambi, temveč lahko sedaj sodeluje pri sprejemanju vseh Natovih odločitev, ocen, analiz in ukrepov.

To pomeni po eni strani veliko odgovornost. Po drugi strani pa je Črna gora s tem dobila povsem drugačno, veliko bolj pozitivno podobo in identiteto, ki ji, če bo to znala izkoristi, omogoča bistveno več investicij Zahoda ter s tem pospešeno gospodarsko rast in družbeni razvoj, je izpostavil slovenski veleposlanik.

Nato je s članstvom Črne gore po Kacinovem prepričanju dobil pomembno zaveznico z nestabilnega območja Zahodnega Balkana. "To je naše notranje dvorišče. Celoten Zahodni Balkan je zdaj obkrožen s članicami zavezništva," je ponazoril.

Slovenija pa je z vstopom Črne gore dobila še eno zaveznico, ki ji v okviru Nata pomaga osvetljevati pomen, zadrege in pasti na Zahodnem Balkanu, še izpostavlja Kacin.

Vstop v Nato bo po Kacinovem mnenju pospešil tudi približevanje Črne gore EU ter spodbudil druge države v regiji, naj sledijo na evroatlantski poti.

"Za ta velik uspeh ima zasluge tudi Slovenija, ki je Črno goro vztrajno podpirala leta in leta," je poudaril Kacin in izpostavil dva dveletna mandata na čelu veleposlaništva za stik med Črno goro in Natom. Takrat je bil slovenski veleposlanik v Črni gori Vladimir Gašparič, ki se je danes prav tako udeležil slovesnosti v Bruslju.

Kot je Slovenija pomagala Črni gori, bo v prihodnje tudi drugim državam v regiji, je še izpostavil Kacin v izjavi za STA.

Vstop Črne gore v zavezništvo je sedma širitev Nata od njegove ustanovitve leta 1949. Najprej je bilo v organizaciji 12 članic: Belgija, Kanada, Danska, Francija, Islandija, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Združeno kraljestvo in ZDA.

V prvi širitvi leta 1952 sta se pridružili Grčija in Turčija, leta 1955 Zahodna Nemčija in leta 1982 Španija. Po združitvi Nemčij leta 1990, ki je Nato ne šteje za širitev, so se leta 1999 zavezništvu pridružile Češka, Madžarska in Poljska.

V doslej največji, peti širitvi leta 2004 se je Natu pridružilo sedem držav - Slovenija, Slovaška, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva in Romunija. Leta 2009 sta članici postali Hrvaška in Albanija, letos pa torej še Črna gora.