Po Cerarjevem odstopu v prihodnjih dneh posvetovanja vodij poslanskih skupin pri Pahorju

Po odstopu predsednika vlade Mira Cerarja, s katerim se bo DZ seznanil najverjetneje v torek, bo predsednik republike Borut Pahor predvidoma sredi tedna na posvet povabil vodje poslanskih skupin. Z njimi želi spregovoriti o morebitni nameri, da predlagajo novega mandatarja, česar Pahor sam ne bo storil, in o datumu predčasnih volitev.

Cerar bo svoj odstop, o katerem je javnost obvestil v sredo pozno zvečer, pred poslanci tudi ustno obrazložil. Z odstopom predsednika vlade se državni zbor zgolj seznani, o njem pa ne glasuje. S tem pa bo Cerarju in posledično njegovi vladi predčasno prenehal mandat in bosta opravljala le še tekoče posle.

Vlada je v času opravljanja tekočih poslov pri svojih odločitvah omejena, tako denimo ne more spreminjati zakonov, imenovati in razreševati funkcionarjev ter za državni proračun nalagati novih finančnih bremen.

Slovenska zakonodaja v primeru odstopa predsednika vlade predvideva postopke iskanja novega mandatarja, a se za to, da bi ga dobili, za zdaj ne kažejo možnosti, tudi zaradi bližine rednih volitev. Predsednik republike je že po četrtkovem pogovoru s premierjem v odstopu pojasnil, da državnemu zboru v tem sklicu ne bo predlagal novega kandidata za predsednika vlade. Meni namreč, da je primerneje razpisati predčasne parlamentarne volitve, in ocenjuje, da bi do njih lahko prišlo v drugi polovici maja.

Pahor ima sicer za predlaganje kandidata za mandatarja 30 dni časa, a se lahko ta rok tudi skrajša, kar se je denimo zgodilo pred prejšnjimi predčasnimi volitvami. V drugem krogu ima pravico do predlaganja kandidata katera koli poslanska skupina ali skupina najmanj desetih poslancev, za kar imajo 14 dni časa, sledi pa lahko še tretji poskus v 48 urah, če se poslanci zanj odločijo. Če mandatar ni izvoljen ali kandidata sploh ni, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.

Tako je tudi od pogovorov z vodji poslanskih skupin, ki jih Pahor predvideva za sredo, odvisno, kdaj bodo prihodnje parlamentarne volitve ter ali bodo te predčasne ali redne. Pahor sicer ocenjuje, da bo prišlo do predčasnih volitev, in sicer predvidoma v drugi polovici maja.

Tudi predsednik DZ Milan Brglez je konec tedna za STA pojasnil, da je ideja o predčasnih volitvah že sprejeta. Razpisu predčasnih volitev so naklonjeni tudi v vseh parlamentarnih strankah z izjemo SDS, kjer kot najbolj primeren datum vidijo prvotno predviden 10. junij. Tudi predčasne volitve pa zaradi že navedenih rokov ne morejo biti veliko pred tem datumom.

Bi bil pa ob razpisu predčasnih volitev, ki bi sledila razpustitvi parlamenta, nekoliko skrajšan mandat delovanja DZ s polnimi pooblastili. Tako je denimo pod vprašajem tudi aprilska redna seja DZ, na katero so računali uvrstiti številne zakonske predloge, med njimi so takšni, ki so jim že potrdili skrajšani postopek, in tudi nekateri, o katerih bodo splošno razpravo opravili na marčevski seji, ki se začne v ponedeljek. Kaj bo torej z omenjenimi predlogi, ni jasno.

Kot je napovedal Brglez, se bodo o tem vprašanju pogovorili na neformalnem sestanku kolegija. "Če bo obstajal konsenz, se bomo dogovorili, kaj narediti z aprilsko sejo," je dejal. Ob tem je spomnil tudi na primer izpred štirih let, ko so zadeve, ki jih niso mogli obravnavati na redni seji, z dogovorom izpeljali na izrednih sejah. Brglez tako pričakuje nekaj izrednih sej v aprilu, če takrat ne bo redne.

Cerar je sicer v sporočilu javnosti o odstopu v sredo pozno zvečer zatrdil, da bo do izvolitve nove vlade skrbel, da bo njegova vlada opravljala tekoče in nujne zadeve ter da bo Slovenija mirna in stabilna, njen razvoj pa se bo nadaljeval. Kot je pojasnil v razlogih za odstop, je bila kaplja čez rob odločitev vrhovnega sodišča, da razveljavi referendum, na katerem so volivci potrdili zakon o drugem tiru, ki je bil eden ključnih projektov njegove vlade.