PKP 5: vlada namesto resne pomoči gospodarstvu in ljudem pod krinko nujnosti v državo uvaja popoln kaos

V stranki LMŠ so se kritično odzvali na že peti paket protikoronske zakonodaje, ki znova prinaša veliko sprememb, vendar ne takšnih, kot bi jih v teh časih potrebovali.

Predsenik LMŠ Marjan Šarec pa se sprašuje, kaj je Janševa vlada počela čez poletje.

»Sedem mesecev po razglasitvi epidemije Covida-19 in po štirih PKP-jih se enaka zgodba ponavlja že petič: vlada ne sledi namenu interventnega zakona – tj. pomoč ljudem in gospodarstvu, temveč skuša pod krinko interventnosti v našo državo uvesti popoln kaos. Predlog v taki obliki je za LMŠ nesprejemljiv.

V vsem tem času je vlada predlagala zgolj gasilske ukrepe, ki povečini niso dosegli pravega učinka. V interventne zakone nenehno vnaša trajne ukrepe in sporne določbe, s čimer želi vzpostaviti policijsko državo. Ob tem ne gre pozabiti, da je sprejetje teh spornih členov vselej izsilila pod krinko nujnosti celotnega svežnja.

LMŠ je skupaj z opozicijo ob sprejemanju vsakega PKP-ja vlagal amandmaje, s katerimi smo skušali določbe zakona izboljšati, neustrezne pa črtati. Skupaj smo jih vložili okoli 300 in bili skoraj vselej preslišani. Če bi nas poslušali in naše predloge sprejeli, peti paket gasilskih protikoronskih ukrepov sploh več ne bi bil potreben.

Žal pa še danes ni niti ključnih rešitev:

• Kje so dodatne postelje za obravnavo Covid bolnikov?
• Kako učinkovito preprečiti širjenje virusa v domovih za starejše?
• Kako ohraniti – ne le zamrzniti – delovna mesta?
• Kako brez ponovnega popolnega »zapiranja« države omejiti širjenje virusa?

 Zakaj je PKP 5 sporen:

• Je podlaga za privatizacijo javnega zdravstva oz. zdravstvenih storitev.
• Predvideva širjenje pooblastil policistov in tudi občinskih redarjev, za kar pa ti niso niti usposobljeni niti plačani.
• Področje kulture ostaja prezrto.
• Tudi nujni ukrepi za ljudi, gospodarstvo in zdravstvo potrebujejo popravke.
• S posegi v druge zakone nastaja precejšen zakonodajni kaos.

Siromašenje javnega zdravstva in odpiranje vrat privatizaciji zdravstvenih storitev – nesprejemljivo!

Vlada predlaga, da bi bili po novem z javnim denarjem financirani tudi zasebni zdravniki, češ da se je treba – glede na razmere – skrajševanja čakalnih dob v zdravstvu lotiti z vsemi kadrovskimi resursi. Čeprav se zdi vladna rešitev na prvi pogled všečna, pa je jasno, da  gre za uvod v privatizacijo zdravstvenih storitev, ki so zdaj pod enakimi pogoji dostopne vsem, ne glede na njihov socialni oziroma premoženjski status.

Res želimo tvegati najprej zametke in nato popolno privatizacijo zdravstva? Res želimo, da bo zdravstvo, ki je danes kljub vrstam dostopno vsem ne glede na status, sčasoma postalo dostopno le še peščici?

Več o nevarnostih in pasteh vladne rešitve najdete tukaj:

V LMŠ menimo, da je čakalne dobe treba skrajšati, a je ob tem treba ohraniti javno zdravstvo. Če bodo zasebniki priskočili na pomoč, morajo biti za to točno določeni pogoji.

Zato predlagamo:                                                         

• Na nacionalni razpis se lahko prijavijo javni IN zasebni zdravstveni zavodi, VENDAR se pri končnem izboru ponudnikov izvajalcev zdravstvene dejavnosti upošteva naslednji vrstni red:
• javni,
• koncesionarji,
• zasebniki.
• Z amandmajem predlagamo tudi merila, na podlagi katerih minister za zdravje določi vrste zdravstvenih storitev ter njihovo število.
• Če bo izbran zasebnik, bo moral razpisane storitve izvajati pod enakimi pogoji, kot jih izvajajo javni zdravstveni zavodi, prav tako storitev ne bodo smeli opravljati z zaposlenimi, ki imajo sklenjeno pogodbo za polni delovni čas v javnem zdravstvenem zavodu.
• Zasebnik bo dolžan tudi v celoti povrniti vse stroške zdravstvenih storitev, ki so potrebne za odpravo posledic morebitnih zapletov, do katerih je prišlo na podlagi nacionalnega razpisa.

Nad predlagano širitvijo pooblastil policistov zgrožen tudi Policijski sindikat Slovenije

Kako zelo vlado mika nadzor, smo videli že večkrat. Spomnimo se le prvega protikoronskega paketa, kamor so – spet pod pretvezo skrbi za zdravje ljudi – vrinili tudi represivna 103. in pozneje umaknjeni 104. člen.

Ne drži! Zapuščina »vašega« zakona je bila, da so policisti ob premestitvi iz V. v VI. TR večinoma izgubili od 1-3 PR (-4 do -12% plače), redki so ostali na 0 ali dobili 1 PR (+4%), nihče pa 4 PR (+16%). Ta dejstva lahko kadarkoli in kjerkoli dokažemo – vi svojih trditev pač ne. pic.twitter.com/BlL00fUDw1

— PSS-Slo (@PssSlo) October 12, 2020

Spomnimo se teženj, da bi mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi s koronavirusom postala obvezna.

V PKP 5 pa v oči bode predvsem podeljevanje pooblastil za izvajanje inšpekcijskega nadzora Policiji. Na eni strani vlada s tem dokazuje svoje namere po vzpostavitvi policijske države, po drugi strani pa je skrb vzbujajoče tudi dejstvo, da je bilo takšno predpisovanje nalog pripravljeno brez socialnega dialoga, na kar je opozoril tudi Policijski sindikat Slovenije. Policisti (pa tudi občinski redarji, ki jim predlog prav tako podeljuje nova pooblastila) za to niso niti usposobljeni niti plačani.

Zato predlagamo:

Določbe, ki predvidevajo podelitev dodatnih pooblastil policistom in redarjem, naj se črtajo.

Kultura – prezrta in pozabljena

Področje kulture – čeprav je kultura svoja vrata zaradi širjenja virusa zaprla med prvimi – v interventnih zakonih ni bilo deležno nikakršne pomoči. Še več, medtem ko je vlada z rebalansom proračuna gospodarstvu namenila 1,6 milijarde evrov pomoči, kultura ni dobila niti centa razvojnega in namenskega denarja za hitrejše okrevanje, 8 milijonov evrov so ji celo odvzeli.

Vlada še vedno ne razume, da je tudi kultura generator gospodarskih dejavnosti. V umetniško produkcijo se vključuje veliko gospodarskih subjektov, prav tako kulturni in umetniški dogodki prinašajo finančni učinek širši okolici ponudnikov različnih storitev (prenočitve, gostinstvo …).

Zato predlagamo:

• Poseben bon za kulturo v višini 50 evrov. Z njim bi spodbudili potrošnjo na področju kulture, kar bo pripomoglo k hitrejšemu okrevanju kulturnega in umetniškega sektorja.
• Vrednotnice za kulturne prireditve po vzoru vrednotnic za turistične pakete – če kulturni dogodek zaradi epidemije ni bil izveden.
• Jasno določilo, da so samozaposleni v kulturi upravičeni do 700 EUR mesečnega temeljnega dohodka, pri čemer jim prispevke plača država.«