Pet razlogov, zaradi katerih je zahteva predsednice države po višji plači neprimerna

Je plača predsednice države Nataše Pirc Musar in zaposlenih v njenem uradu res premajhna?

Urad predsednice države je namreč na ministra za finance novembra poslal dopis, v katerem je izrazil nezadovoljstvo predvsem s plačo predsednice in njenih zaposlenih.

Predsednica Slovenije sicer vsak mesec prejme 5.663,42 evra bruto in okoli 3000,00 evrov neto.

Ni ona glupa glup zarukan je narod ki je to izvoliu res pa da s pomočjo logarja

— Jožef Potrebuješ (@JozefPotrebujes) December 15, 2023

Čeprav je to pozneje zanikala, je več kot očitno, da predsednica države ni ravno zadovoljna s svojo plačo.

Istočasno pa gre zelo verjetno tudi za nagajanje Golobove vlade predsednici, kajti v uredništvo portala 24ur je namreč prav te dni priromal dopis, ki ga je predstojnik Urada predsednice republike Uroš Krek novembra naslovil na ministra za finance Klemna Boštjančiča.

V njem se sprašuje o »resnični ustavni skladnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju«, ki veleva, da funkcionarjem, vključno z Natašo Pirc Musar, ne pripadajo nobeni dodatki, razen dodatka za delovno dobo.

To cmerjenje za evre je, milo rečeno, odvratno in nespoštljivo do državljanov ter sramotno do ... Ko je prostovoljno kandidirala, je do centa natančno vedela za plačo na tej funkciji.

—  ... (@KarelCarni) December 13, 2023

Opozicijski mediji sedaj očitajo predsednici, da potem, ko je še pred nekaj dnevi pridigala, kako bomo vsi morali biti zadovoljni »z manj«, medtem zase zahteva – več.

Ob tem je predsednica zelo premožna, ima več kot pol milijona evrov premoženja, njen soprog, tranzicijski tajkun pa ima pod palcem od pet do deset milijonov evrov.

Zbira lešnike kot veverička pred zimo.

— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) December 13, 2023

Ne pozabimo, da se je prvi soprog sprva odrekel posebnemu dodatku za kritje stroškov obveznosti, kar znaša 15 odstotkov plače predsednice oziroma okoli 850 evrov mesečno, ki pa jih je nato zahteval in jih prejema, za razliko od nekdanje partnerke Boruta Pahorja.

Pod črto: zahteva trenutne predsednice je seveda neprimerna.

Prvič zato, ker je sama vedela, že ko je kandidirala, da plača ni visoka in je trdila, da je plača ne zanima.

Drugič zato, ker je sama bogata. Bogati bi morali paziti, kadar želje po še več denarja izrekajo pred državljani, ki imajo veliko manj.

Tretjič zato, ker smo v času vojn in krize, ob tem pa je sama zahtevala od državljanov, da naj se pripravijo na »manj«.

Kako lahko potem zase zahteva več? To kaže na dvojna merila in na njen egoizem.

Musar?
 !
"Jaz pa že ne bom tiho"je rekla
In si je z gofljo skuhala dovolj dreka za celo življenje. pic.twitter.com/wNGY38OZkw

— Dolinarjev_vnuk (@Dolinarjev_vnuk) December 13, 2023

Da sedaj sama zahteva »več« je zato res kontradiktorno in škodi njeni podobi.

Ob tem je potrebno vedeti, da državljani svoje majhne plače v veliki večini primerov uporabijo za – golo preživetje, torej za hrano, plačevanje položnic... prevoznih stroškov... oblačil...

To je četrti razlog zaradi katerega bi bilo bolje, če se predsednica s svojo zahtevo - ne bi oglasila, saj je teh stroškov v veliki meri rešena.

Slovenski državljan v povprečju za hrano zapravi 1400 evrov na leto. Večino denarja nameni za nakupe živil, ki jih potem porabi doma. https://t.co/PtEA6SEh7W

— Mladina (@SpletnaMladina) October 14, 2019

Zoper njeno zahtevo pa govori še en, peti razlog – namreč dejstvo, da je Slovenija zelo egalitarna država, z GINI koeficientom okoli 0,24. Koeficient GINI je statistična merska enota merjenja enakosti dohodkov v družbi.

Kitajska je imela v obdobju velike rasti na primer koeficient okoli 0,45 in zato se je Peking podal na pot zmanjšanja tega koeficienta in neenakosti v družbi za okoli 30 odstotkov.

Zaradi tega so se dobički velikih korporacij pričeli vse bolj vlagati v splošno infrastrukturo.

Večina ekonomistov je še leta 2017 smatrala, da so kitajski cilji nemogoči in da bi bilo njihovo doseganje »senzacionalno.«

Cilj je doseganje koeficienta okoli 0,32 kot v primeru Nemčije in temu se Kitajska hitro približuje medtem ko imajo bolj nerazvite države kot so Mehika ali Brazilija ta koeficient okoli 0,5 ali 0,7.

Trenutno ima Kitajska GINI koeficient že manjši - okoli 0,38.

Ravnokar se je izvedelo, da se je Pirc Musar dogovorila z možem, da se bo odpovedala kaviarju, da bo imela manj, živela bolje in ohrani kakovost. pic.twitter.com/kVCJHAPNqQ

— SimonVidmar (@VidmarSimon) December 14, 2023

Srbija ima ta koeficient na primer soliden 0,29 kar je podobno nordijskim državam Evrope, Slovenija pa okoli 0,24, kar je še manj.

Pirc & Musar be like pic.twitter.com/ZDDLfAAlnq

— Smetnjak (@Smetnjak) December 14, 2023

V državi, ki tako zelo ceni enakost seveda ni prav, da si predsednica želi plače, ki bi bila nekajkrat višja od mesečnega dohodka državljanov.