Pahor na proslavi 25. obletnice sprejema Slovenije v ZN

Predsednik republike Borut Pahor se je v ponedeljek v New Yorku sestal s predsednikom 71. zasedanja Generalne skupščine ZN Petrom Thomsonom in generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom ter se udeležil sprejema ob 25. obletnici sprejema Slovenije v ZN, ki ga je priredil veleposlanik Andrej Logar.

Pahor je v New Yorku poudarjal, da je bil leta 1992 poslanec v skupščini predsednika Franceta Bučarja, ko se je zdelo, da priznanje slovenske državnosti ne bo prišlo tako hitro, kot so upali voditelji gibanja za osamosvojitev. Zato se mu je zdel dvig slovenske zastave pred palačo ZN v New Yorku velik in pomemben dogodek. 25 let po tem dogodku je Slovenija več kot enakopravna članica mednarodne skupnosti.

Leta 1998 in 1999 je bila članica in je dva meseca predsedovala najpomembnejšemu organu ZN Varnostnemu svetu, njen veleposlanik je postal pomočnik generalnega sekretarja ZN za politične zadeve in je lani celo kandidiral za generalnega sekretarja ZN, kar je del Slovenije s pogledom uprtim navznoter na žalost sprejel kot nepotrebno zapravljanje denarja.

"Moje prijateljstvo z Danilom Türkom je staro prijateljstvo in zaradi tekme za položaj generalnega sekretarja se ni nič spremenilo. Skozi proces sva ostala zelo tesna prijatelja in Türk je izjemna osebnost, na katero je Slovenija lahko zelo ponosna," je na vprašanje STA o tekmi za generalnega sekretarja ZN odgovoril Portugalec, ki je dobil največ podpore med članicami Varnostnega sveta ZN.

Guterres je v izjavi za slovenske medije dejal, da sta za izrek čestitk Sloveniji dva velika razloga. Najprej 25. obletnica sprejema v ZN, nato pa dejstvo, da je postala neverjetna zgodba o uspehu, živahna demokracija z neverjetnimi dosežki na področju človekovih pravic ter steber stabilnosti in miru na Zahodnem Balkanu. Podobno je Guterres povedal tudi v govoru na sprejemu ob proslavi.

"V času, ko nas skrbi nestabilnost v regiji, računamo na Slovenijo, ki je spoštovana in občudovana od vseh držav, kot na steber stabilnosti, demokracije in blaginje v regiji," je dejal Guterres na sprejemu. Pahor je povedal, da generalni sekretar ZN razume, da se Slovenija ne more ukvarjati z vsemi problemi sveta, čeprav je prisotna v številnih misijah. "Kjer najbolj cenijo našo strokovnost in vlogo neodvisnega partnerja ter zaveznika, je Zahodni Balkan," je povedal predsednik.

"Naše znanstvo z vsemi voditelji, ki se bodo 3. junija zbrali na moje povabilo in povabilo MZZ na Brdu pri Kranju, bo dobra priložnost, da skupaj z nemškim predsednikom izmenjamo poglede na to, ko se v času počasne širitve EU in slabšanja varnostnega položaja, vendarle začne vrsta praktičnih in strateških ukrepov za mir in stabilnost v regiji," je dejal predsednik Pahor.

V prihodnje bi morala biti Slovenija malce bolj pogumna, ker v mednarodni skupnosti ni pomembna le velikost držav, ampak so pomembne tudi ideje, ki jih države prinašajo v mednarodno razpravo. "Če bo Slovenija dovolj podjetna in bo imela zamisli, potem bo cenjen sogovornik v mednarodni skupnosti," je dejal Pahor.

Med govorom na proslavi 25-letnice članstva Slovenije v ZN v hotelu Intercontinental Barclay, kamor sta prišla poleg veleposlanikov držav članic ZN tudi Thomson in Guterres, je Pahor poudaril velik pomen priznanja samostojnosti za Slovenijo in Slovence v času, ko je bil sam mlad poslanec, mednarodna skupnost pa zelo zadržana.

"Po 25 letih lahko povem, da smo aktivna članica ZN in ni pomembno, kako velika je država, pomembne so ideje in to je način, na katerega lahko Slovenija pomaga mednarodni skupnosti pri reševanju problemov na miren način," je dejal Pahor in dodal, da Slovenija ne more biti prisotna vedno in povsod, ampak se bo osredotočila tja, kjer lahko pomaga. "Zaradi naših otrok in njihovih otrok si moramo prizadevati, da bo svet boljši in bolj varen," je dejal Pahor.

Slovenija je bila 22. maja 1992 sprejeta v ZN kot 176. država članica. Takratni čas je bil čas skoraj popolne enotnosti državljanov, ki so za kratek čas pozabili na razprtije iz časa druge svetovne vojne in kasneje ter si prizadevali za skupen uspeh. Zastavo Slovenije so pred palačo narodov pomagali dvigniti ameriški Slovenci vseh nazorskih oziroma ideoloških barv. Na žalost ta enotnost ni trajala dolgo, kar se je pokazalo tudi v času lanskoletnih volitev za generalnega sekretarja ZN.

Prvi predstavnik Slovenije pri ZN je bil v uvodnih mesecih po sprejetju Ignac Golob, septembra 1992 pa je poverilna pisma takratnemu generalnemu sekretarju Butrosu Galiju predal veleposlanik Türk, ki ga je maja 2000 nasledil Ernest Petrič. Nasledil ga je Roman Kirn, za njim je prišla Sanja Štiglic, letos pa se s položaja poslavlja Andrej Logar.

Med uspehi slovenske diplomacije je nedvomno uspešen boj proti nameri nekdanje ZRJ pod vodstvom Slobodana Miloševića, da prevzame SFRJ v ZN. Pravi ugled in prepoznavnost si je mlada članica ZN pridobila z delom v Varnostnem svetu, v katerega je bila izvoljena 14. oktobra 1997, potem ko se je 140 članic ZN na tajnem glasovanju odločilo zanjo. Slovenija je predsedovala VS ZN avgusta 1998 in novembra 1999.

Z vstopom v ZN je Slovenija postala tudi članica Konference ZN za trgovino in razvoj (Unctad), sklada za pomoč otrokom (Unicef), Programa za razvoj (UNDP), Ekonomske komisije ZN za Evropo (ECE) in drugih organov Svetovne organizacije.

V letu 1992 pa je bila sprejeta še v več drugih organizacij v sistemu ZN, med njimi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), Mednarodne organizacije dela, Organizacije za industrijski razvoj (Unido), Mednarodne organizacije za atomsko energijo (IAEA) in Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (Wipo), leta 1993 pa je bila sprejeta v Organizacijo za kmetijstvo in prehrano (Fao).