Odkrito iz Evropskega parlamenta: Kakšna bo prihodnost Evropske unije?

Ob bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne in prazniku dneva Evrope smo se obrnili na evropske poslance, da komentirajo, kako vidijo prihodnost Evropske unije glede na skupno zgodovino ter nedavne dogodke na političnem kot varnostnem področju. Pri tem nas je tudi zanimalo, kakšno vlogo vidijo za Slovenijo v evropski zgodovini.

Franc Bogovič (SLS/ELS)

Evropska unija je zagotovo projekt stoletja, če ne celo tisočletja. Ko so v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja za isto mizo sedli voditelji nekaterih, od mnogih medsebojnih vojn izčrpanih držav, je bila v zraku predvsem želja po miru. In prav to je tisto, kar so Robert Schuman, Konrad Adenauer, Alcide de Gasperi in ostali ustanovni očetje Evropske unije imeli v mislih, ko so se lotili tega projekta. Danes ne samo, da lahko z gotovostjo trdimo, da je EU prinesla najdaljše obdobje miru v zgodovini tega kontinenta, temveč je s povezovanjem in sodelovanjem prinesla tudi blagostanje in napredek evropski družbi. Prav tako je bil to velik korak za demokratizacijo Evrope, saj je s padcem železne zavese in demokratičnimi spremembami v začetku devetdesetih letih v Vzhodni Evropi, demokratična pomlad vstopila tudi v tiste države, ki so bile pod vplivom Sovjetske zveze.

Danes lahko trdimo, da je nedemokratičnih režimov v Evropi bistveno manj kot petdeset let nazaj. Države, ki niso članice EU, pa imajo precejšen razvojni zaostanek za državami članicami. Glede na uspehe v preteklosti pa EU tudi danes ostaja glavni branik pred novim vzponom totalitarizmov v Evropi, s tem da spodbuja dialog, tesno sodelovanje držav in reševanje konfliktov na miren način, tudi če to vzame nekaj več časa. Nasilno uvažanje demokracije se je v svetu že večkrat izkazalo za zelo tvegan proces, ki mnogokrat prebivalstvu prinese več slabega kot dobrega. Evropa se proti totalitarizmom in diktaturam bori z argumenti in prikazom nasprotnih dejstev. Visok življenjski standard, predvsem pa mirno reševanje sporov in dobri odnosi med narodi so najboljša reklama za demokratično Evropo.

Evropska unija je sicer po letu u 2004 izpeljala velik širitveni proces, saj je priključila kar 13 novih, evropskih držav. Verjetno bi tudi njihova integracija potekala še bolj uspešno, če ne bi leta 2008 prišlo do globalne finančno-gospodarske krize, ki je nekoliko nepripravljene ujela prav vse države članice. Reševanje bančnih sistemov, pa tudi gospodarstev posameznih držav, je prineslo veliko solidarnosti, a hkrati tudi veliko novih mednacionalnih napetosti. Mednarodni terorizem in migracijski valovi so med Evropejce naselili strah in stanje še je še poslabšalo.

Ne bi rekel, da je EU zato v krizi, je pa zagotovo na prelomnici, kjer se bomo skupaj morali odločiti, kako naprej. Odhod Velike Britanije nikomur ne prinaša koristi. Britanci so bili skozi celotno obdobje nekakšna posebnost in se verjetno zaradi svoje kolonialne zgodovine nikoli niso zares počutili Evropejce. Njihov izstop zato ne bi smel prizadeti temeljnih vrednot EU, na katerih EU stoji, niti ogroziti njenega obstoja. Res pa je, da se bodo morale preostale države članice opredeliti, kakšno prihodnost v EU si želijo, predvsem pa najti mehanizem za hitrejše soodločanje, reševanje sporov ter soočanje s sodobnimi izzivi globalizacije in digitalizacije. Tako pri soočanju z novimi migracijskimi tokovi varovanjem zunanje meje, kot tudi pri vprašanju varnosti in boju s terorizmom, bo potrebnega še več sodelovanja, tudi na ravni izmenjav varnostnih podatkov in okrepljenega sodelovanja varnostnih služb ter drugih varnostnih organov.

Čeprav večkrat med javnostjo krožijo nostalgične zgodbe o tem, kako je bila Slovenija uspešnejša pred vstopom v EU, pa vsi kazalci govorijo proti takemu razmišljanju. Naše gospodarstvo je odlično izkoristilo nove trge, ki so se odprli po vstopu v EU, in se uspešno otreslo navezanosti na vedno bolj šibke trge nekdanje Jugoslavije. Danes so naše največje trgovinske partnerice Nemčija, Italija in Avstrija, ... slovenski izvozniki pa iz leta v leto podirajo rekorde. Danes slovenski izvoz tako dosega celo enega najvišjih odstotkov v BDP na svetu (15. mesto).

Z dvema milijonoma prebivalcev ima Slovenija pravzaprav privilegij, da enakovredno sodeluje in tudi odloča v takšni sredini, kot je Evropska unija. Zato si upam trditi, da so kakršnekoli alternative, ki ne vključujejo našega članstva v EU, popolnoma nesprejemljive in celo škodljive. Kot malo, izvozno usmerjeno in odprto gospodarstvo lahko optimalno izkoristimo priložnosti, ki jih EU ponuja tudi v prihodnje. Že zdaj izkoriščamo evropske sklade, Slovenija je postala zanimiva zelena turistična destinacija, lahko potujemo praktično kamorkoli brez večjih ovir, uporabljamo eno najpomembnejših denarnih valut na svetu - evro. Čez nekaj tednov bomo po celotni EU lahko brez dodatnih stroškov govorili po mobilnih telefonih in uporabljali internet. Skratka gre za prednosti, ki so nam danes postale samoumevne, nihče pa ne pomisli, da jih brez članstva v EU ne bi imeli.

Seveda je še veliko treba storiti, da bomo še izboljšali življenjski standard Slovenk in Slovencev, predvsem pa nadaljevali z odpravljanjem revščine ter izboljšali javne in socialne storitve. Ne krivimo EU in Bruselj za vse, kar je slabega v državi, saj je osnovna in glavna naloga prav države, torej Vlade RS, da pripravlja ustrezno zakonodajo kot tudi oblikuje ugodno poslovno okolje za slovensko gospodarstvo. Vedeti moramo, da je proračun EU skoraj petdesetkrat manjši, kot je javna poraba v državah članicah EU, zato moramo veliko večino problemov rešiti doma. Velikokrat moramo najprej pomesti pred svojim pragom, doma v Sloveniji, preden napadamo Bruselj. Evropska unija nudi samo okvir in pa skoraj neomejene možnosti znotraj 500 milijonskega prostega trga, kot tudi izkoriščanje neštetih sporazumov s tretjim svetom, na naši državi pa je, kako te možnosti izkoristi. Slovenija si samostojno toliko vrat nikoli ne bi mogla odpreti! In tega razni populisti nikoli ne povedo.

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Junker je nedavno predstavil pet možnih scenarijev za prihodnost EU. S tem je odprl razpravo ter nakazal določene spremembe. Slovenija mora zato aktivno sodelovati pri tej debati in pri odločitvah za nadaljnji razvoj EU ter se potruditi za vsako ceno ostati ob boku najrazvitejšim državam. Če se izrazim v terminologiji, ki se uporablja danes: Slovenija mora ostati na hitrem vlaku!

EU ne prinaša blaginje sama po sebi. Blaginjo si ustvarijo uspešne države, ki znajo izkoristiti njene možnosti. Želim si, da bi bila Slovenija med njimi!

Tanja Fajon (SD/S&D)

Vrednote Evropske unije in njen odnos do totalitarnih sistemov preteklosti so zeli jasni. V tem trenutku bi se težko strinjala s trditvijo, da so v Evropi ponovno v vzponu totalitarni sistemi. Tudi vzpona skrajnih desničarskih v Franciji ali Nizozemskem, če ciljate na to, ne moremo enačiti s totalitarizmom. EU je seveda odzivna glede dogajanja v notranjepolitični situaciji posamezne članice, a najboljši varuh demokracije in človekovih pravic smo državljani sami, s tem ko v svojih demokratičnih državah ne nasedamo populizmu in skrajni retoriki, ki bi lahko pripeljala v enoumje.

Morda lahko to vprašanje v duhu prihodnosti EU nekoliko provokativno razširimo tudi na vladavino kapitala, ki že dolgo zelo totalitarno kroji življenja Evropejcev, toliko močneje, kolikor so ti finančno šibkejši.

Teroristični napadi so po svetu že zelo dolgo stalnica, doleteli so žal tudi Evropo, a v popolnosti jih še nikoli nikjer niso in jih ne bomo mogli popolnoma preprečiti, ne glede na moč EU. Migracije obstajajo, odkar obstaja človeštvo. Vloga EU, kot tudi preostalega sveta, ni preprečevanje migracij, temveč njihovo smiselno usmerjanje. Če govorimo o beguncih, pa sem že večkrat pojasnila, da je za EU na tem področju nujno potrebno sodelovanje in solidarnost ter informiranje državljanov. S sodelovanjem držav pri denimo porazdelitvi beguncev bi že davno lahko dosegli določen napredek. Postavljanje ograj ga pač ne bo. Usoda Evrope bo odvisna predvsem od prizadevanj politikov in državljanov, da ohranimo mir, stabilnost in kakovost življenja, ob hkratnem spoštovanju vseh ljudi. Vsake drugačne težnje so za EU grožnja.

Nikakršnega dvoma ni, da je strateški cilj Slovenije nadaljnje članstvo v EU in v okviru tega izkoriščanje vseh danih priložnosti. Nikakršnega dvoma tudi ni, da je za Slovenijo strateški interes močna in enotna Evropa, Evropa, ki bo varovala in spodbujala več solidarnosti in pravičnosti ter dostojanstvo vseh ljudi in ki bo postala verodostojna partnerica na mednarodnem parketu.

Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni)

Zlasti v 80-ih letih prejšnjega stoletja je začel naraščati neoliberalizem kot eden najbolj uničevalnih totalitarizmov, ki povzroča ogromno žrtev, s tem pa imam v mislih predvsem ekonomske žrtve, brezposelnost, razslojevanje, revščino in zadolževanje. Vse to pa uradne institucije dopuščajo, vključno z omogočanjem davčnih oaz, spregledom davčnih goljufij in ustvarjanjem paralelnih finančnih svetov, kar uničuje socialno Evropo. Glede druge svetovne vojne in obdobja po njej pa je bilo spisanih že več kot dovolj knjig in komentarjev.

O ukrepih zoper terorizem ponovno poudarjam že večkrat izraženo stališče, da bi si vsi želeli, da bi bili naši državljani varni, da bi torej obstajala učinkovita zaščita pred terorizmom.

Pregled državljanov na vseh zunanjih mejah EU za preprečitev terorizma se mi zdi kar zapleten ukrep, zlasti glede realizacije in glede tehničnih priprav, izmenjave evidenc. V razpravi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah, ki je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta februarja letos v Strasbourgu, sem med drugim dejal, da je ta uredba verjetno potreben, vprašanje pa je, ali je zadosten pogoj za to, s čimer naj bi se obranili pred terorizmom. Treba pa je vedeti, da teroristi, ki so povzročili napade v Parizu in tudi drugje, niso prišli od zunaj, so tukaj pri nas. In ravno zato se mi zdi, da je potrebno imeti občutek za sorazmernost. S tem, ko sem že februarja izpostavil potrebo po sorazmernosti pri ukrepih glede na njihov učinek, sem imel v mislih prav to, kar se s čakanjem dogaja na mejah. Znova poudarjam, da so ukrepe čutili predvsem turisti, ne pa teroristi.

Do sedaj še nevidene migracije prosilcev za azil in migrantov vseh starosti v EU so se začele v letu 2014, vrhunec dosegle 2015-2016, nadaljujejo pa se tudi v 2017. Usklajen in učinkovit odziv je ključnega pomena, v zvezi s tem je Evropski parlament obravnaval resolucijo o obravnavanju tokov beguncev in migrantov: vloga zunanjega delovanja EU. Konec januarja 2017 sta Odbor za zunanje zadeve (AFET) in Odbora za razvoj (DEVE) sprejela predlog resolucije, ki poziva mednarodno skupnost, naj nujno okrepi skupen odziv na spopadanje z izzivi begunske in migrantske krize, hkrati resolucija poudarja, da mednarodne migracije lahko prispevajo k socialno-ekonomskem razvoju. Resolucija izraža tudi globoko zaskrbljenost in solidarnost z velikim številom beguncev in migrantov, ki s soočajo s hudimi kršitvami človekovih pravic v svojih državah (državah izvora).

Resolucija izraža posebno skrb zaradi ranljivosti žensk migrantk (ki predstavljajo tudi večino mednarodnih migrantov v Evropi) in otrok migrantov brez spremstva in begunskih otrok. Resolucija poziva k oblikovanju evropske migrantske politike, ki bi temeljita na človekovih pravicah in na načelu solidarnosti med državami članicami, kot je zapisano v členu 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Zavarovati je treba tudi zunanje meje EU in zagotoviti ustrezne pravne poti za varno in urejene migracije. Potrebno je tudi tesnejše sodelovanje z nevladnimi organizacijami in strokovnjaki, ki delajo v državah izvora prosilcev za azil. Bolje upravljane mednarodne migracije z odprtimi, varnimi in zakonitimi potmi za prosilce za azil in migrante ki temelji na regionalni so naša globalna odgovornost. Sodelovanje in partnerstva s tretjimi državami pri odpravljanju glavnih razlogov za migracije v okviru zunanje politike EU je ključnega pomena. V skladu z načeli EU mora biti splošni cilj EU vzpostavitev multilateralnega režima za upravljanje mednarodnih migracij, v polnem sodelovanju z OZN. Prejšnja resolucija v povezavi s to kaže na nek način tudi na kontradiktornost evropskih politik do učinkovitega spopadanja z begunsko krizo, kar sem na zasedanjih že večkrat opozoril.

Vsekakor bo seveda tudi Brexit pustil pomemben pečat, tako v finančnem smislu kot v smislu do sedaj uveljavljenega pravila prostega pretoka ljudi. Zagotovo bo zaradi izstopa VB treba pokriti v prihodnosti izpad britanskih milijard v EU proračunu. S tako dolgo skupno zgodovino pa bo imela Velika Britanija z EU vedno poseben odnos. Želimo si, da bi našli dogovor, ki bo odraz želja vseh državljanov Velike Britanije, in s prenesenimi pooblastili Severne Irske, Škotske in Walesa. Pomembno je, da mladi, ki so večinoma glasovali za to, da bi Velika Britanija ostala del EU, niso prikrajšani. Želimo si, da bi našli rešitev, ki odraža njihove potrebe. Vendar pa Velika Britanija ne more pričakovati, da bi dobila zunaj EU boljšo pozicijo kot jo ima v njej. Brexit ne sme bili zlorabljen za spodkopavanje temeljnih načel, ki povezujejo EU, niti za spodkopavanje socialnih in okoljskih standardov. Zavzemamo se za nedeljivost skupka štirih svoboščin, ki so temelj naše skupnosti. Vsak privilegiran dostop do enotnega trga mora iti z roko v roki s svobodo gibanja.

EU je projekt miru in sodelovanja, in je kot tak za državljane najpomembnejši dosežek. Evropsko čezmejno sodelovanje je najboljša uresničena ideja, ki jo je razvila naša celina za zagotavljanje skupne blaginje prihodnosti. To je še vedno naše najboljše upanje za reševanje problemov 21. stoletja. Podnebne spremembe, davčne utaje, organizirani kriminal, terorizem in konflikti namreč ne poznajo meja. Odločitev ene države članice, da zapusti to skupnost, ne sme pomeniti, da se bo vse, kar v EU poznamo, ustavilo. Vendar pa moramo delovanje EU izboljšati: EU mora biti bolj prilagojena potrebam državljanov in pokazati, da je lahko pozitivna smernica v njihovih vsakdanjih življenjih. Preseči moramo zamisel, da EU zagovarja le ozke interese, in zgraditi socialno Evropsko unijo, v kateri ima blaginja prostor za vse državljane. To pa lahko storimo le tako, da EU poskrbi za ustrezno davčno zakonodajo, socialno zaščito, in se spopade s podnebnimi spremembami.

Kar je pomembno, je prihodnost dolgoročnega odnosa med Veliko Britanijo in Evropsko unijo in kako se bo ta odnos razvijal, ali bo temeljil na sodelovanju ali bo antagonističen. Pomembno je, da odgovore na ta in sorodna vprašanja najdemo pred začetkom uradnih pogajanj za izstop, saj bo le na ta način mogoče na novo vzpostaviti in dolgoročno izgraditi korekten in pravičen odnos med obema stranema. Evropa se izredno hitro spreminja, zato je sposobnost prilagajanja spremembam nujna. Prilagajanje pa ne sme iti na račun kratenja pravic, še posebej socialnih, delavskih in okoljskih. Ključno je, da tudi z državami izven EU ohranimo vrednote miru in sobivanja.

Ocena gospodarskih učinkov Brexita je bila izpostavljena v študiji Skupine ekonomistov CEPS (Center za študije evropskih politik), objavljeni 22. marca 2017. Trgovina z blagom in storitvami med Veliko Britanijo in EU-27 je zelo velika. 305 milijard EUR izvoza blaga iz EU-27 v Veliko Britanijo in 184 milijard EUR uvoza iz VB (podatki za leto 2015). V smislu deleža BDP EU-27 izvozi v VB do 2,5% BDP, medtem ko je izvoz Velike Britanije v EU-27 predstavlja za 7,5% BDP. Za storitve pa so številke sledeče: 94 milijard EUR izvoza iz EU 27 v VB, 122 milijard evrov uvoza iz VB v EU-27. Poročilo ugotavlja, da bodo gospodarske izgube zaradi Brexita na obeh straneh, a pri EU-27 v povprečju skoraj zanemarljive in komaj opazne, če gledamo agregatno. Za Veliko Britanijo pa bi lahko bile izgube veliko večje. Razlika bi lahko bilo v razmerju 1:2 ali celo 1:3 na škodo VB. Za EU-27 so izgube skoraj nepomembne, v povprečju med 0,11% (optimistični scenarij) in 0,52% BDP (pesimistični scenarij). To so ocene do leta 2030. Za Veliko Britanijo bi bile izgube v povprečju med 1,31% (optimistični scenarij) in 4.21% BDP (pesimistični scenarij). Študija še ugotavlja, da bodo tudi znotraj skupine držav EU-27 nekatere države bolj prizadete, še zlasti manjše države, ki imajo tesne vezi z VB zaradi zgodovinskih odnosov ali geografske bližine: Irska, Ciper, Malta, Belgija, Nizozemska. Odhod VB iz EU bo povzročil prej navedeni primanjkljaj, v predvideni višini 9 milijard EUR letno v proračunu EU. Za Slovenijo je zagotovo pomembno, kako se bo odzvala na trenutne izzive v EU. Pri tem pa se mora politika odločiti, ali bo v prihodnjih scenarijih igrala pasivno ali aktivno vlogo. Sam podpiram proaktivno držo, s poudarkom na ohranitvi evropske ideje kot projekta miru in ekonomskega sodelovanja. Slovenija bi lahko v nekaterih segmentih tudi prevzela vodilno vlogo, zlasti zaradi svoje geostrateške pozicije, in predstavitve dobrih praks na nekaterih področjih kot je denimo področje zaščite vode v ustavi in pobuda za promocijo lokalno pridelane hrane. S tem bi lahko na celotnem evropskem prostoru zmanjšali emisije, transportne stroške, povezane s prevozi hrane, kot tudi bistveno zmanjšali količine zavržene hrane – od trate do potrate.

Romana Tomc (SDS/ELS)

EU se v tem času sooča s težavami kot so izstop Velike Britanije, terorizem in migracije. Kljub omenjenim izzivom pa je bila EU vse od njene ustanovitve t. i. sila, ki je vodila do mnogih pozitivnih sprememb. V zadnjih 60 letih je prišlo do napredka na gospodarskem in socialnem področju, napredek je moč opaziti tudi z vidika kakovosti življenja.

Že v preambuli Pogodbe o ustavi za Evropo piše, da EU temelji na univerzalnih vrednotah nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in pravne države. Države, ki so vstopile v EU so se torej zavezale k spoštovanju teh vrednot, med katerimi pa zagotovo ni prostora za totalitarizem, kateri je na evropskih tleh vladal do ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti.

Kaj se bo zgodilo z Evropsko unijo? To bomo videli v naslednjih mesecih, letih. Ne potrebujemo več Evrope, ampak boljšo Evropo. Evropo, ki spoštuje voljo ljudi in se odziva na njihove zahteve. Evropo, ki je je sposobna zaznati in se odzvati na realne težave. Evropo, kjer so pravice in obveznosti del istega paketa. Slovenija se mora, kot polnopravna članica EU zavedati kaj so njene obveznosti, predvsem pa mora znati dobro izkoristiti priložnosti, ki jih Unija ponuja in jih ni malo. Predvsem pomembno je, da kot država izkoristimo vse možnosti financiranja projektov, ki nam omogočajo razvoj. Žal pa smo po uspešnosti pridobivanja evropskih sredstev še vedno nekje na repu držav članic.