Odkrito iz Evropskega parlamenta: Kakšen bo proračun Evropske unije za leto 2018?

V tednu pred nedavnimi prazniki je evropskoparlamentarne odbore obiskal glavni poročevalec EP za proračun Evropske unije za naslednje leto in preveril razpoloženje odbornikov glede bodočega proračuna.

Posledično smo se obrnili na naše evropske poslance, kako komentirajo načrtovani proračun, ki bo vplival tudi na slovenske davkoplačevalce.

Franc Bogovič (SLS/ELS)

Evropski proračun se precej razlikuje od proračunov, ki jih poznamo na nacionalni ravni. Pripravi in sprejme se za sedemletno obdobje. Trenutno izvajamo tistega za obdobje 2014 - 2020. Ker gre na letni ravni samo za določene prilagoditve glede na zbrana vplačila ter glede na stanje obveznosti in izplačil, lahko komentiramo samo manj kot odstotek obstoječega proračuna. Povečini gre za uporabo rezerv oz. morebitnih presežkov. Tako da na evropski proračun vedno gledam kot na sedemletno celoto. Glede porabe evropskih sredstev iz proračuna EU, tako tistih, ki so alocirana na posamezne države, kot tudi tistih, za katere se lahko države članice potegujejo brez omejitev, sem že podrobneje pisal za vaš portal, več o tem - KLIKNI TUKAJ

Bi pa še enkrat poudaril, da je proračun EU bistveno manjši, kot si morda ljudje predstavljajo iz vsakdanjega življenja, saj dosega samo okoli enega odstotka skupnega BDP. Medtem so nacionalni proračuni držav veliko obsežnejši, od 33 pa vse tja do 57 odstotka nacionalnih BDP. To seveda izhaja iz tega, da EU ne vodi socialnih, pokojninskih in obrambnih politik. Proračun EU je tako izrazito razvojno usmerjen, skoraj 90 odstotkov sredstev pa se porazdeli po različnih ključih neposredno med države članice. Slovenija mora še naprej v evropskih skladih iskati svoje možnosti na vseh področjih in pridno konkurirati pri njihovem črpanju.

Zaradi takšnega načina dela se tako ne ukvarjamo na letni ravni z oblikovanjem vsakokratnega proračuna, kot to počnejo vsako leto države članice, saj so EU strateški okvirji financiranja že sprejeti. Bolj se osredotočamo na njegovo izvajanje. Ob tem pa aktivno gledamo naprej v novo perspektivo, obdobje 2021 - 2028.

V obstoječem proračunskem obdobju bomo zagotovo morali najti več rezerv oz. najti dodatna sredstva za stvari, ki pri načrtovanju obstoječega proračuna še niso bile tako pereče. Tako na primer rabimo več sredstev za reševanje hudih kriz v kmetijstvu, ki jih povzročajo velika nihanja cen kmetijskih izdelkov. Prav tako bodo dodatna sredstva potrebna na področju varnosti ter migrantske situacije in ukrepov povezanih s tem. Oboje bo treba upoštevati tudi v večji meri pri načrtovanju naslednjega sedemletnega proračunskega obdobja. Tam bo tudi izziv, kako zapolniti luknjo, ki bo nastala pri vplačilih po odhodu Združenega kraljestva. Ker gre za velikega neto vplačnika, bo treba bodisi povečati vplačila, bodisi zmanjšati njegov obseg. V vsakem primeru bo potrebna določena proračunska reforma, če ne želimo bistveno oklestiti kohezije, ki je namenjena manj razvitim državam za zmanjševanje razlik znotraj Evropske unije. Veliko je seveda odvisno od razpleta pogajanj v naslednjih letih. Slovenija mora zagovarjati predvsem enotnost EU tudi v nadalje in zahtevati, da je glavno vodilo še vedno zagotavljanje miru in dostojnega življenja vsem državljanom EU.

Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni)

Pri sprejemanju proračuna za letošnje leto sem v postopku sprejemanja lani poudaril, da mora proračun še intenzivneje spodbujati rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa uspešno reševati največje izzive, zlasti migracijsko in begunsko krizo. Med ključnimi prioritetami sem izpostavil tudi zmanjšanje brezposelnosti med mladimi. Po dolgih pogajanjih je Evropskemu parlamentu le uspelo zagotoviti dodaten denar za program za mobilnost študentov Erasmus in za pobudo za zaposlovanje mladih, kar je bil pomemben dosežek. Za proračun za prihodnje leto si prizadevam, da bi finančna sredstva namenili predvsem ciljno v okviru ključnih prioritet, ki jih kot take opredeljujejo evropski državljani. Ti so v zadnjem obdobju vse glasnejši in skrajni čas je, da jih EU institucije ne le poslušajo, temveč tudi slišijo. Pred dvema mesecema je Evropski parlament že potrdil splošne smernice za pripravo proračuna za leto 2018, kjer je veliko pozornosti sicer namenjene trajnostni rasti, delovnim mestom, varnosti, raziskavam, malim in srednjim podjetjem, zaposlovanju mladih, naložbenim politikam itd. Videli bomo, koliko od tega se bo na koncu realno odrazilo v končno sprejetem proračunu. Ker smo v politični skupini Zelenih ocenili, da so smernice zastavljene premalo ambiciozno, na nekaterih področjih, kot so migracije in varstvo okolja, pa so precej pomanjkljive, tega poročila nismo podprli. Pričakujemo, da bo nadaljnji postopek pogajanj o proračunu za prihodnje leto še precej težaven in dolg, a močno upam, da bo odrazil resnična pričakovanja Evropejk in Evropejcev. Pri tem pa naj dodam, da seveda ni pomembno zgolj to, za katera področja se nameni sredstva, ampak tudi to ali so ta porabljena na smotrn in učinkovit način.
 

Naj ob tem omenim, da ves čas opozarjam tudi na to, da je še vedno precej prostora za prihranke v proračunu, ki bi jih morali izkoristiti. Znatni prihranki so mogoči zlasti pri mesečnih selitvah Evropskega parlamenta iz Bruslja v Strasbourg. Sam sem že večkrat javno podprl kampanjo Single Seat (Enotni sedež), ki predvideva ukinitev takšnih selitev. Mesečne selitve Evropskega parlamenta, kjer potekajo plenarna zasedanja, davkoplačevalce stanejo vsaj 114 milijonov evrov (po nekaterih ocenah pa celo 180 milijonov evrov) letno. To predstavlja čez 6 % letnega proračuna Evropskega parlamenta. 751 evropskih poslancev in 5000 ostalih zaposlenih v parlamentu mora vsak mesec za en teden svoje delovno okolje preseliti v Strasbourg, kar poleg visokih nepotrebnih stroškov in izgubljanja časa za logistiko, povzroči tudi 19.000 ton emisij CO2. Evropski parlament je že večkrat z večinsko podporo glasov pozval k vzpostavitvi zgolj enega sedeža, a žal neuspešno. Mislim, da je skrajni čas, da se te nesmiselne selitve med Brusljem in Strasbourgom prenehajo, saj je to zelo neučinkovito, potratno in neodgovorno do denarja evropskih davkoplačevalcev. Predstavljajte si, za kaj vse bi lahko koristneje porabili ta sredstva.

Patricija Šulin (SDS/ELS)

V proračunu EU za leto 2017 je skupnih obveznosti za 157 milijard evrov, za plačila pa je namenjenih 134 milijard evrov. Zaradi gospodarskih in socialnih razmer ter zunanjih izzivov in politične negotovosti je na voljo tudi 1,1 milijarde EUR za kritje nepredvidenih potreb. Imamo proračun, ki kljub omejenim sredstvom uravnoteženo pokriva vse politične prioritete in zagotavlja sinergije med različnimi področji. Prva prioriteta v letošnjem proračunu EU so naložbe za delovna mesta preko EFSI, ki že daje prve dobre rezultate in preko pobude za zaposlovanje mladih. Druga pomembna prioriteta je soočanje z migrantsko krizo in zagotavljanje varnosti, denimo s 7,5 milijonov evrov dodatnega financiranja za Europol in 25 milijonov evrov vrednim pilotnim projektom za izboljšanju raziskovalnih zmogljivosti na področju obrambe in sodelovanja med članicami, kjer gre za pomemben projekt s sinergijskimi učinki na področju obrambe in raziskav.

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v mesecu marcu smo sprejeli splošne smernice za pripravo proračuna EU za leto 2018. Kot članica Odbora za proračun pozdravljam sprejete smernice, s katerimi smo Evropski komisiji postavili prioritete pri pripravi predloga prihodnjega evropskega proračuna. Varnost in krepitev gospodarstva sta ključni prioriteti pri pripravi in razrezu EU proračuna za leto 2018. Proračun EU potrebuje več sredstev na področju varnosti, k čemer nas sili tudi mednarodni terorizem. Sklad za notranjo varnost, ki predstavlja približno 700 milijonov evrov, ne zadošča za reševanje varnostnih izzivov. Povečanje sredstev je potrebno zagotoviti tudi zaradi dviga ravni varnostne infrastrukture, saj uporaba instrumenta prožnosti ne zagotavlja resnejšega zagotovila po zadostni količini denarja. Poleg varnosti potrebujemo tudi ekonomsko varnost, ki jo zagotavljajo delovna mesta in močno gospodarstvo. Za krepitev gospodarstva EU so zelo velikega pomena naložbe v raziskave in inovacije ter da mala in srednja podjetja ostanejo temelj evropskega gospodarstva in glavni vir ustvarjanja delovnih mest. Da bi se zagotovila znatnejša podpora za MSP je pomembno, da se v programu Obzorje 2020 zagotovi zadostna raven odobritev projektov. Velikega pomena je tudi krepitev programa COSME, ki zagotavlja večjo konkurenčnost in trajnost podjetij v EU. Močan proračun EU je v interesu Slovenije, ki je od vstopa v Evropsko unijo leta 2004 neto prejemnica. V letu 2016 je Slovenija v EU vplačala skoraj 600 milijonov evrov, prejela pa nekaj več kot milijardo evrov. V letu 2017 pa bo Slovenija v proračun EU vplačala nekaj več kot 505 milijonov evrov, prejela pa bo slabo milijardo evrov.

Romana Tomc (SDS/ELS)

Proračun za leto 2017 je bil oblikovan v smeri namenjanja podpore področjem, ki Uniji in državam članicam omogočajo razvoj in napredek. Iz proračuna pa lahko razberemo tudi izzive, s katerimi se Unija trenutno sooča. Za reševanje migracijske in begunske krize je bilo tako v proračunu za leto 2017 namenjenih približno 11,3 odstotka več kot leta 2016. Več finančnih sredstev za to področje je namenjenih predvsem za zagotavljanje varnosti naših državljanov, ta postavka zajema več področij, od okrepljenega varovanja zunanje meje, do naseljevanja beguncev.

Več sredstev je letos namenjenih tudi raziskavam in gospodarski rasti držav članic EU. Približno 12 odstotkov več kot v letu 2016 je namenjeno ustvarjanju novih delovnih mest in pa spodbujanju gospodarske rasti. Kljub vsem izzivom s katerimi se soočamo, menim, da ne smemo pozabiti na gospodarstvo, ki je gonilna sila Evrope in našim državljanom omogoča boljši življenjski standard. Precej več sredstev je namenjenih tudi za program Erasmus+ in za ostale ukrepe, ki so namenjeni mladim. Če smo natančnejši, je za program Erasmus+ namenjenih kar 2,1 milijarde evrov več, za Pobudo za zaposlovanje mladih, ki je namenjena pomoči mladim pri iskanju prve zaposlitve, pa je na voljo dodatnih 500 milijonov evrov. Iz vidika odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, katerega članica sem in se veliko ukvarja z zaposlovanjem mladih, to ocenjujem kot zelo pozitivno. Zagon gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest morata biti prioriteti, saj to pomeni odskočno desko za preostale izboljšave.

Prioritete v proračunu za leto 2018 ostajajo podobne letošnjemu in sicer trajnostna rast, zaposlitve in varnost Unije. Zasnovan je tako, da se bomo lahko kot skupnost vseh 28 držav, uspešno spopadli z več krizami hkrati.

Slovenija ima tudi v proračunu za prihodnje leto veliko možnosti za črpanje evropskih sredstev. Seveda pa je odvisno od naše vlade in posameznih ministrstev, kako uspešni bomo na teh razpisih. Izkušnje kažejo, da smo na razpise pogosto nepripravljeni ali pa so oddane vloge nepopolne. Do sredstev iz razpisov smo upravičeni enako, kot vse ostale države članice, zato ne smemo dovoliti, da jih zaradi neizkušenosti ali nepripravljenosti ne bi pridobili.

Milan Zver (SDS/ELS)

V proračunu za tekoče leto smo poslanci dosegli zvišanje sredstev za pomoč mladim brezposelnim, za spodbujanje malih in srednjih podjetij, prometno infrastrukturo, raziskave in Erasmus+.

Sam sem kot stalni poročevalec Evropskega parlamenta za Erasmus+ seveda najbolj vesel dejstva, da smo programu povišali sredstva, saj le ta predstavlja najboljšo naložbo v prihodnost EU. Erasmus, najuspešnejši program študentskih izmenjav na svetu, obstaja že od leta 1987, vsako leto pa omogoča mednarodno izmenjavo več kot 230.000 študentom. Največji problem pa je razkorak med potenciali programa Erasmus+, ki se kažejo v velikem številu prijav in realnimi finančnimi možnostmi. V nekaterih delih programa zavrnejo kar tri četrtine prijav, ker ni dovolj denarja. 40-odstotno povečanje proračuna v tej finančni perspektivi bodo v realnosti občutili šele letos.
 

V letošnjem proračunu smo dodatnih 500 milijonov sredstev uspeli izboriti tudi pobudi za zaposlovanje mladih, še 200 milijonov pa je namenjenih ključnim programom za pomoč pri ustvarjanju delovnih mest, kot so COSME (konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij) in CEF - povezovanje Evrope (infrastrukturni projekti). Posebno pa sem vesel tudi povečanja proračuna za Obzorje 2020, ki je okvirni program EU za raziskave in inovacije. Sam sem bil pisec mnenja v senci za program, v mnenju pa sem pozval Komisijo k modernizaciji in poenotenju pravil pri obravnavanju državne pomoči, saj je to je en ključnih problemov, s katereimi se srečujejo raziskovalne organizacije v Sloveniji. Pri pripravi mnenja sem bil ves čas v stiku s slovenskimi raziskovalnimi inštituti ter uspel v sprejeti dokument vključiti ključne interese teh organizacij.