Odkrito iz Evropskega parlamenta: Evroposlanci o (proti)terorizmu

Na slovenske poslance v Evropskem parlamentu smo se obrnili s prošnjo za komentar glede nedavnih terorističnih napadov v Londonu, Stockholmu ter drugje kot glede ukrepov Evropske unije v boju proti terorizmu. Pri tem smo se dotaknili tudi nedavne poostritve mejnega postopka za državljane EU na zunanji, schengenski meji kot tudi odločitve Slovenije in Hrvaške po odpravi slednjega. Njihove odgovore, v kolikor smo jih prejeli, objavljamo v celoti.

Franc Bogovič (SLS/ELS)

Ker na žalost teroristične grožnje postajajo del evropskega vsakdana, morajo države članice EU okrepiti medsebojno sodelovanje, predvsem svojih varnostnih organov in tajnih služb. Pomembno vlogo ima tu tudi Slovenija, saj v okviru schengenske ureditve skrbimo za južno mejo Evropske unije, ki je najbolj pod pritiskom migracijskih valov, v katerih še zdaleč niso samo tisti, ki bežijo pred vojno, ampak tudi tisti, ki so se načrtno priklopili na ta val iz čisto drugih vzgibov, in s čimer je tudi močno povečano tveganje za vstop terorističnih borcev. Varnost je danes na prvem mestu, zato je ukrepanje nujno potrebno ne samo z varovanjem v fizični obliki in natančnimi pregledi na zunanjih mejah, temveč tudi z aktivno obveščevalno dejavnostjo.

Menim, da odločitev Slovenije in Hrvaške ne more vplivati na zlonamerna dejanja posameznikov, ki ogrožajo varnost državljanov EU. Treba je namreč najti neko sorazmerno rešitev, ki bo omogočala izvajanje temeljnih svoboščin EU, med katere nedvomno sodi tudi prost pretok oseb, hkrati pa bo zagotavljala varnost ljudem. Poostren nadzor na mejnih prehodih je ena izmed rešitev, ki pa ne bo zagotovila absolutne varnosti ljudi. Menim, da bi bilo treba različno obravnavati državljane EU in državljane tretjih držav, saj se bo le tako lahko doseglo želeno sorazmerje in tekoč prehod meje. Ker se bliža turistična sezona, ko mnogo Slovencev potuje dopustovat na hrvaško obalo, veliko pa je tudi

samo t. i. vikend izletov čez mejo, sem podprl hrvaške kolege iz Evropskega parlamenta, ki so poslali pismo predstavnikom evropskih institucij z namenom, da se uredi nastala, težko vzdržna situacija. Zagotovo je treba nadzirati tudi denarne tokove in preprečiti nelegalno financiranje terorističnih celic. Prav tako je treba po najboljših močeh preprečiti urjenje potencialnih teroristov na evropskih tleh, v sodelovanju s sosednjimi državami pa tudi preprečiti obstoj in nastanek takšnih vadbenih objektov na njihovih tleh. Nedvomno se je treba vnaprej pripraviti na vse možne scenarije, ki jih lahko prinese prihodnost, še posebno ob zaostritvi razmer na Bližnjem vzhodu in Turčiji. Ne glede na to, kako hiter in odločen je odziv EU, mora slovenska vlada imeti v mislih predvsem varnost svojih državljanov in v skladu s tem tudi sprejemati ukrepe in zakonske dopolnitve.

tanja-fajon.jpg

Tanja Fajon (SD/S&D)

Med zadnjim napadom v Stockholmu in strožjim nadzorom, ki smo ga v Evropski uniji uvedli pretekli petek, ni direktne vzorčno posledične povezave. Vaše vprašanje je lahko zavajajoče, saj pušča pri bralcu in javnosti vtis, da je varnost odvisna zgolj od nadzora meja. Kar seveda ni res. Napadalec iz v Stockholma je uzbekistanski državljan, ki je za potovanje v Unijo, preden je sploh prišel na mejo, potreboval vizum.

Državljani tretjih držav so bili že do sedaj in bodo tudi v prihodnje podvrženi strogemu pregledu na zunanji meji. Nova mejna pravila pa uvajajo sistematičen pregled v bazah podatkov za EU državljane in omenjenega napada žal ne bi mogla preprečiti, tudi če bi bila vpeljana že prej in bolj celovito.

Slovenija se ni odločila za prekinitev strožjega nadzora, temveč zgolj za občasno delno opustitev oz. bolj ciljani nadzor, kadar so kolone predolge, in sicer neodvisno od ravnanja hrvaških mejnih organov. Policisti na meji so osebno odgovorni za nadzor in sistematični nadzor ostaja stalna rešitev.

V času pogajanj o novih schengenskih pravilih sem opozarjala tako na možne probleme na meji in njihove posledice, kot na dejstvo, da tak sistematični nadzor sam po sebi ne povečuje varnosti. Žal smo bili v Evropskem parlamentu preglasovani, tudi zaradi pritiska velikih držav.

Varnost postaja vrednota in vse bolj skrbi tudi Slovence. Boj proti terorizmu je večplasten in zelo kompleksen. V zadnjem letu smo v Uniji sprejeli vrsto ukrepov za večjo varnost naših državljanov. Ti so denimo uvedba baze letalskih potnikov, nova obalna in mejna straža, pospešeno vračanje oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite v Uniji, okrepljeno sodelovanje s tretjimi državami na področju migracij, nova direktiva za boj proti terorizmu ... Sedanji strožji mejni nadzor je Komisija predlagala kot enega od teh ukrepov, in sicer za odkrivanje tako imenovanih tujih borcev. Torej EU državljanov, ki odhajajo na tuja bojišča, med drugim tudi v Sirijo.

Žal pa Komisija ni veliko naredila glede ukrepov, ki smo jih zahtevali Socialni demokrati. Tu mislim predvsem naslavljanje vzrokov za nastanek kriznih žarišč, kot sta denimo Sirija in Libija, akcijski načrt za boj proti radikalizaciji, več ukrepov za pospešeno integracijo beguncev v družbo, boj proti sovražnemu govoru in fenomenu lažnih novic itd. Varnostni ukrepi morajo iti vedno iti z roko v roki s temeljnimi pravicami. Z na hitro sprejetimi ukrepi se povečuje predvsem navidezna varnost, ki pa ni prava varnost.

Popolne varnosti v globaliziranem svetu praktično ni več mogoče doseči, ne da bi pri tem posegali v človekove pravice.

Igor Šoltes (Lista dr. Igorja Šoltesa/Zeleni)

V razpravi o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z okrepljenim preverjanjem podatkov v ustreznih zbirkah podatkov na zunanjih mejah, ki je potekala na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta februarja letos v Strasbourgu, sem med drugim dejal naslednje:

Vsi bi si želeli, da bi bili naši državljani varni, da torej bi obstajala učinkovita zaščita pred terorizmom.
Ta uredba je verjetno potreben, vprašanje pa je, ali je zadosten pogoj za to, s čimer naj bi se obranili pred terorizmom. Pregled državljanov na vseh zunanjih mejah EU za preprečitev terorizma se mi zdi kar zapleten ukrep, zlasti glede realizacije in glede tehničnih priprav, izmenjave evidenc, vsega tistega, kar je potrebno za to.
Treba pa je vedeti, da teroristi, ki so povzročili napade v Parizu in tudi drugje, niso prišli od zunaj, so tukaj pri nas. In ravno zato se mi zdi, da je potrebno imeti občutek za sorazmernost.

S tem, ko sem že februarja izpostavil potrebo po sorazmernosti pri ukrepih glede na njihov učinek, sem imel v mislih prav to, kar se je dogajalo minuli konec tedna. Ukrepe so tako čutili predvsem turisti, ne pa teroristi.

Patricija Šulin (SDS/ELS)

Uredba, ki uvaja sistematično pregledovanje vseh potnikov na zunanjih schengenskih mejah, dopušča odstopanja od pravil, v kolikor ocena varnostnega tveganja pokaže, da raven varnosti ni ogrožena. Ker pa je bilo izvajanje uredbe znano že v naprej, bi Ministrstvo za notranje zadeve moralo biti bolje pripravljeno na natančnejše kontrole meje, da ne bi prihajalo do takšnih zastojev, ki smo jim bili priča v prejšnjem tednu.

Terorizem je globalna grožnja, s katero se moramo spopasti na vseh ravneh: globalni, evropski, nacionalni in lokalni ravni. Za varnost v Evropi so odgovorne vse države članice Evropske unije. Tesnejše kot bo sodelovanje med državami članicami, bolj bomo okrepili varnost. Varnost v Evropi ostaja ena izmed prioritet Evropske unije. Izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami, krepitev zunanjih meja, uporaba podatkov iz evidence podatkov o letalskih potnikih, evropska mejna in obalna straža, močnejše evropsko obrambno sodelovanje, to vse so koraki v pravo smer. Ključno pri tem pa je, da se države članice držijo dogovorov ter da striktno in učinkovito implementirajo ter izvajajo ukrepe, ki so bili sprejeti na evropski ravni.

Veliko rezerv je še na področji izmenjave informacij med obveščevalnimi službami držav članic in modernizacije varnosti ter obveščevalne opreme. Prav tako je potrebno izboljšati proti-teroristično sodelovanje z državami tretjega sveta.

Kot članica Odbora za proračun pozdravljam izhodišča za proračun EU za leto 2018, v katerih smo poudarili, da sedanji proračun Sklada za notranjo varnost, ki znaša približno 700 milijonov EUR v obveznostih, ne zadostuje, da bi se lahko lotili reševanja varnostnih izzivov, ki so posledica mednarodnega terorizma. Zato smo pozvali k povečanju finančnih sredstev za dvig ravni varnostne infrastrukture, da bo bolj primerna in sodobna. Prav tako bo potrebno zagotoviti nova sredstva za pobudo na področju raziskav v sektorju obrambe, s katerimi bomo izboljšali sodelovanje med državami članicami in dosegli sinergijo na področju obrambe.

Romana Tomc (SDS/ELS)

Strožji nadzor na naši južni meji je posledica Uredbe o nadzoru Schengenske meje, ki sta jo Evropski parlament in Svet sprejela 15. marca letos. Odločitev Slovenije in Hrvaške ni prekinila nadzora, ampak ga je zgolj omejila, tako da se zagotovi boljša pretočnost prometa na meji, predvsem v dobro domačinov in okoliških prebivalcev. Takšne omejitve so v skladu z Uredbo. Se pa moramo zavedati, da učinkovito zagotavljanje varnosti lahko včasih pomeni tudi nekaj več čakalnega časa, česar pa enostavno nismo več vajeni. V tem kontekstu je potrebno izpostaviti, da je slovenska vlada za to Uredbo vedela že pred šestimi meseci, pa je bila na njeno izvajanje zopet popolnoma nepripravljena. Uredba o kateri je govora v teh dneh je samo eden izmed načinov poskusa izboljšanja varnostne situacije Evrope. Premalo se zavedamo, kako dragocena je možnost, da se znotraj schengenskega prostora gibamo svobodno in brez omejitev. Pogoj za ta privilegij je, da se na zunanjih mejah tega prostora izvaja učinkovit nadzor. Varnost naših državljanov je seveda na prvem mestu in naloga vseh držav članic na čelu z EU je, da poskrbijo za učinkovito izvajanje zakonodaje. Varnostna strategija se bo seveda s časom dopolnjevala in razvijala, trenutni ukrepi so le prvi koraki k izboljšanju varnostnih razmer.

Potrebujemo odločne, utemeljene, predvsem pa dobro premišljene rešitve, ki bodo resnično zagotovile več varnosti in boljšo zaščito. Evropa se mora terorizmu zoperstaviti skupaj, kot močna skupnost vseh 28 držav. Glede na dejstvo, da se napadi pojavljajo v različnih oblikah je primarna skrb za varnost svojih državljanov na državah članicah, da po svojih najboljših močeh spremlja dogajanje na svojem ozemlju in da izvaja nadzor posameznikov, ki prebivajo znotraj meja EU in za katere imajo pristojne službe potrjene informacije, da predstavljajo grožnjo ostalim državljanom.