ponedeljek, 27. januar 2025 leto 30 / št. 027
Odkrito iz državnega zbora: Ali rabimo pokrajine ali le boljšo lokalno (samo)upravo?
Za današnji prispevek soočenja mnenj državnozborskih političnih strank (oz. poslanskih skupin) smo si izbrali vedno perečo temo o regionalizaciji Slovenije. Ali bi bilo potrebno že enkrat uvesti pokrajine ali bi morali le izboljšati sedanjo lokalno (samo)upravo, t. j. občine?
Poslanska skupina SMC
Evropska listina lokalne samouprave je bila eden od temeljev pri oblikovanju lokalne samouprave v RS. Načela, ki jih vsebuje Evropska listina lokalne samouprave, so postala sestavni del pravnega reda RS. Od takrat dalje velja, da morajo biti z načeli zapisanimi v listini v skladu vsi zakoni, ki urejajo lokalno samoupravo oziroma se nanjo nanašajo. Eno temeljnih načel Evropske listine lokalne samouprave je, da lokalna samouprava označuje pravico in sposobnost lokalnih oblasti, da v mejah zakona urejajo in opravljajo bistveni del javnih zadev v okviru svojih nalog in v korist lokalnega prebivalstva. Skladno z navedenim načelom Ustava RS v 143. členu določa pokrajine kot drugi nivo lokalne samouprave in opredeljuje, da se pokrajine ustanovijo z zakonom, s katerim se določijo njihova območja, sedež in ime, za sprejetje zakona pa je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev. Zaradi 2/3 praga soglasja za sprejem zakona o ustanovitvi pokrajin in razdeljenosti interesov v dosedanjih poskusih ni bilo doseženega soglasja o tem, koliko pokrajin naj bi bilo ustanovljeno v Sloveniji. Prav tako ni bilo doseženega soglasja o tem, katere naloge naj bi izvajale. Opozoriti velja, da je bila zadnja vlada, ki je predlagala ustanovitev pokrajin, vlada v mandatu 2004-2008. Takratna vladajoča koalicija se je celo odločila predlagati razpis posvetovalnih referendumov na 13 območjih, ki naj bi v prihodnosti postali pokrajine. Referendum je bil velika polomija, saj se ga je udeležilo nekaj manj kot 11% volivcev, kar priča o odsotnosti minimalnega soglasja kako se lotiti projekta regionalizacije.
Tudi danes tega soglasja ni videti. Npr. predsednik republike Borut Pahor brez zakonske ureditve ne vidi možnosti za uresničitev projekta regionalizacije, zanj mora ta projekt teči od spodaj navzgor, hitri posegi pa ne bi bili koristni. Meni tudi, da je treba iti v povezovanje občin in počasi graditi politično voljo, ki bi prinesla regionalizacijo Slovenije. Na drugi strani si reprezentativna združenja občin želijo takojšnjo ustanovitev političnih pokrajin. Vlada pa si želi s strategijo razvoja lokalne samouprave s postopnim iskanjem rešitev v okviru funkcionalnih regij s poudarjeno razvojno funkcijo, ki bi utrjevale regionalno identiteto, usmerjati procese, ki vodijo v ustanovitev pokrajin. Strategija s postopno krepitvijo regionalnih struktur tlakuje pot k ustanovitvi pokrajin, upoštevajoč dejstvo, da v tem trenutku o njihovem številu in sedežih ni širšega strokovnega in političnega soglasja. Proces povezovanja občin in opravljanja razvojnih nalog na regionalni ravni bo temelj za vzpostavitev pokrajinske ureditve v Sloveniji. V strategiji se je vlada zavzela za proces povezovanja občin na regionalni ravni na pristopu od spodaj navzgor. Torej imajo v tem procesu pomembno vlogo občine, saj gre v tem obdobju tudi za ugotavljanje razvojnih nalog, ki bi se lahko izvajale na regionalni ravni. Kljub navedenim dejanskim oviram se vlada zaveda, da v Sloveniji potrebujemo regionalno povezovanje.
V poslanski skupini SMC se strinjamo z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikar, ki je na zadnjem kongresu občin v odgovoru na očitke glede ustanovitve pokrajin poudaril, da bo realizacija možna takrat, ko bodo dani odgovori na vsebinska vprašanja, kdo, na katerem nivoju bo izvajal kakšne pristojnosti, kako bodo financirane oziroma da je treba pri regionalizaciji najprej določiti funkcionalno vsebino.
Projekt ustanavljanja pokrajin oziroma regionalizacija je dolgotrajen projekt in izjemno pomemben proces. V poslanski skupini SMC menimo, da mora biti osnovni namen pokrajin ta, da približajo javne storitve ljudem, da se davkoplačevalski denar porabi koristneje in da se omogoči skladnejši regionalni razvoj. V nasprotnem primeru Slovenija pokrajin sploh ne potrebuje. V SMC se torej zavzemamo za takšno organizacijo pokrajin, ki bodo v čim večji meri ustrezale že obstoječim regionalnim gospodarsko-razvojnim dejavnikom in bo po številu prebivalstva omogočala tudi uresničevanje regionalnih razvojnih možnosti. Med razvojne kriterije sodijo tako pokritost kot dostopnost javnih zavodov, izvajanje javnih služb, kakovostna javna infrastruktura, povezovanje za doseganje večje uspešnosti črpanja EU sredstev in nenazadnje gospodarska konkurenčnost. Regionalna politika pa mora seveda tudi upoštevati principe trajnostnega razvoja.
V SMC podpiramo pokrajine s pristojnostmi oz. funkcijami, ki bolj kot na državno ali občinsko sodijo na regionalno raven, saj menimo, da morajo pokrajine prevzeti vlogo generatorja regionalnega razvoja. Poleg pristojnosti oz. funkcij pokrajin ter njihove velikosti pa je izredno pomembno tudi njihovo financiranje. Ne podpiramo nefunkcionalnih oziroma zgolj političnih pokrajin, ki bodo same sebi namen. Nedomišljeno sprejemanje zakonodaja je za SMC nesprejemljivo, saj gre pri regionalizaciji za izjemno pomemben proces, ki ga je kasneje težko popravljati.
Odbor za javno upravo Strokovnega sveta SDS
Vlada RS je dne 29. septembra 2016 sprejela Strategijo razvoja lokalne samouprave v Republiki Sloveniji do leta 2020. Velja poudariti, da je to storila prepozno, saj je terminski načrt njenega sprejemanja predvideval njen sprejem že septembra 2015. Sam pregled strategije kaže na to, da ima Cerarjeva vlada željo po centralizaciji države. Menimo, da bi morala biti vloga in razvoj lokalne samouprave v strategiji okrepljena. Na ta način bi dvignili kakovost življenja na lokalni ravni. Potem je tukaj tudi vprašanje financiranja občin. Namesto finančnih spodbud nerazvitih delov države, se dajejo spodbude Mestni občini Ljubljana. V SDS menimo, da je nedopustno, da Vlada Republike Slovenije še povečuje razlike med posameznimi deli države. Če lahko predsednik Vlade Republike Slovenije podpiše »Dogovor med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana« v vrednosti cca 300 mio evrov (kar pomeni cca 1000 evrov na prebivalca), pričakujemo podobne dogovore tudi z ostalimi slovenskimi občinami. Še posebej je zaskrbljujoče dejstvo, da marsikateri projekt iz dogovora nima proračunskega kritja finančnih postavk. Na drugi strani pa vlada enostransko ne zvišuje višine povprečnine, ki bi zajemala dvig stroškov občin, ki jih občinam nalaga država preko sprejemanja zakonov. Ob tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da je vlada na svoji seji 24. maja določila besedilo predloga Zakona o glavnem mestu Republike Slovenije, s katerim se regionalne razlike še povečuje.
Ustava Republike Slovenije pokrajine opredeljuje v okviru državne ureditve, kot samostojen upravno politični teritorialni podsistem lokalne samouprave. S sprejetjem Ustavnega zakona o spremembah Ustave Republike Slovenije leta 2006 so bili spremenjeni 121., 140. in 143. člen ustave, ki so podlaga za zakonsko ureditev druge ravni lokalne samouprave. S spremembo ustave so bile vzpostavljene ustavne podlage za dejansko izvedbo decentralizacije in uveljavitev načela subsidiarnosti. Menimo, da bi uvedba pokrajin prinesla razvojno funkcijo, s katero bi se pospešilo in bolj izenačilo splošni razvoj države. Uvedba pokrajin bi morala biti racionalna in učinkovita. Z uvedbo pokrajin se ne sme povečevati javnega sektorja. Žal od vzpostavitve ustavnih podlag za regionalizacijo ni premikov v smeri skladnega regionalnega razvoja slovenskega prostora. Takšno stanje ne sledi cilju, to je uspešnemu in učinkovitemu pridobivanju sredstev za razvoj, npr. EU sredstva, javno-zasebna partnerstva. Takšno stanje ne zmanjšuje regijskih razvojnih razlik. Regionalizacija bi prinesla k spodbujanju konkurenčnosti. S tem bi se lahko npr. vzpostavilo kakšne davčne spodbude investitorjem. Lahko bi se poenostavilo sistem izvajanja evropske kohezijske politike. Potrebno bi bilo dovoliti večje razvojno »zdravo« investicijsko zadolževanje za razvoj infrastrukture in gospodarstva ter vključiti zasebni investicijski kapital po sistemu javno-zasebnega partnerstva.
Evropska unija daje podlago za razvojne možnosti. Z vstopom v EU smo Slovenke in Slovenci ogromno pridobili, npr. prosto trgovino, prosto gibanje, skupno denarno valuto. Ne glede na to, da je pogost izgovor za birokracijo preprosto Bruselj. Zgovoren primer so bile zadnje razmere na slovensko-hrvaški meji, kjer za zastoje na mejah ni kriva EU, temveč slovenska vlada, ki se na razmere ni dovolj dobro pripravila. Veliko evropske zakonodaje se sprejema kot direktive, kar pomeni, da se določijo cilji, ki jih je potrebno doseči. Pri njeni izvedbi pa imajo države članice proste roke. Za zgled si lahko vzamemo sosednje države, npr. Avstrijo, Nemčijo.
Zvonko Lah, poslanec NSi
Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem na tem področju?
Vsekakor ne. Trenutno stanje je daleč od tega, kar bi si v normalni državi želeli.
Ali menite, da bi morali uvesti politične pokrajine, oz. izvesti katere druge spremembe na regionalni ravni?
Pokrajine bi kot drugi nivo lokalne samouprave vsekakor morali uvesti, saj jih imamo določene v naši ustavi, kot tudi v prostorski zakonodaji. Za njihovo uvedbo bi bilo potrebno iskati politični konsenz.
Kako trenutno stanje vpliva po Vašem mnenju na (ne)pridobivanje evropskih sredstev (npr. najmanjše občine v primerjavi z večjimi)?
Velik problem je, ker država nima vseh razvojnih programov na področju infrastrukture, energetike itd., ki bi bili osnova za regionalne razvojne programe. Težko jih je pripraviti brez organa (regij), ki bi to sprejel. Težko je namreč najti konsenz med občinami, pokrajine bi bile tukaj zelo dobrodošle. Na tak način bi se pripravili boljši projekti z večjimi razvojnimi učinki, kjer bi se ta evropska sredstva še bolj pametno porabila.
Kako vidite vpliv Evropske unije na morebitne spremembe? Ali imate za zgled kako drugo članico EU oz. njihovo ureditev?
Že če pogledamo čez mejo v Avstrijo, lahko vidimo kakšno zakonodajo glede financiranja lokalne samouprave bi lahko imeli. V Avstriji ustvarjajo veliko boljše pogoje občinam za razvoj gospodarstva, česar pri nas ni. Naše razmere bi lahko prilagodili avstrijskim in bi tudi mi imeli čas za napredek. Evropska unija je osnove že naredila. Na nas je, da naredimo spremembo.
Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev
Ali ste zadovoljni s trenutnim stanjem na tem področju?
Ne, nikakor ne. Slovenske vlade že nekaj časa ne spoštujejo vseh določb Evropske listine lokalne samouprave in ne obravnavajo lokalnih skupnosti kot partnerjev v zagotavljanju regionalnega in lokalnega razvoja, ampak centralna oblast občine vidi kot nebodigatreba, politično konkurenco in kot proračunski izdatek. Pri tem je zaskrbljujoče, da je trend pri tem negativen in da se je stanje izrazito poslabšalo v zadnjih nekaj letih, ko so občine postale izrazito podfinancirane.
Ali menite, da bi morali uvesti politične pokrajine, oz. izvesti katere druge spremembe na regionalni ravni?
Naslednja vlada oziroma koalicija bo morala sprejeti odločitev, da končno uredi področje regionalizacije. Brez zelo široke javne razprave vsekakor ne bo šlo, saj gre v teh primerih za področje, ki se dotika delovanja vsake občine, prav tako pa se tiče tudi neposredno življenja in dela res vsake prebivalke in prebivalca Slovenije. Pri tem pa je potrebno poudariti, da bi bilo smiselno hkrati izvesti reformo enotne.
Kako trenutno stanje vpliva po Vašem mnenju na (ne)pridobivanje evropskih sredstev (npr. najmanjše občine v primerjavi z večjimi)?
Potrebno je poudariti, da v Sloveniji ni nobene občine, ki doslej ne bi uspela pridobiti evropskih sredstev. Torej so občine že sedaj relativno uspešne pri prijavljanju na projekte in pridobivanju EU sredstev, seveda pa manjko regionalne ravni in težave s stabilnim in avtonomnim financiranjem občin negativno vplivajo na kapaciteto in sposobnost občin pri pridobivanju evropskih sredstev.
Kako vidite vpliv Evropske unije na morebitne spremembe? Ali imate za zgled kako drugo članico EU oz. njihovo ureditev?
EU je v različnim poročilih in analizah Slovenijo že nekajkrat prepoznala kot eno najbolj centraliziranih držav v Uniji, pri čemer je trend celo negativen. EU žal nima pristojnosti državam odrejati sistemske ureditve področja regionalne in lokalne samouprave, gotovo pa lahko preko priporočil in smernic postavlja standardne dobrih praks in izpostavlja nekatere države članice kot primere dobrih praks na specifičnih vsebinskih področjih razvoja lokalnih samouprav. Seveda pa ureditve lokalnih samouprav zaradi specifičnih značilnosti državnih ureditev niso povsem primerljive.