Odbor DZ podprl Mira Cerarja kot kandidata za zunanjega ministra

Odbor DZ za zunanjo politiko je danes predstavitev kandidata za zunanjega ministra Mira Cerarja ocenil kot ustrezno. Odbor je njegovo predstavitev kot ustrezno podprl z devetimi glasovi za in nobenim proti.

Odbor je glasoval, potem ko so popoldne po treh urah sejo prekinili in jo nato nadaljevali okoli 18.30. V polurnem nadaljevanju je Cerar, ki je kandidat za ministra na predlog SMC, odgovoril še na nekaj vprašanj, na katera v prvem delu ni uspel odgovoriti - med drugim glede Katalonije, priznanja Palestine in hrvaškega vstopa v schengensko območje.

Zmago Jelinčič (SNS) je sicer menil, da glede na to, da sta v dvorani samo dva opozicijska poslanca, nima pomena, da Cerar, ki kot premier opravlja tekoče posle, odgovarja na vprašanja opozicije in naj torej kar glasujejo. Cerar je nato vendarle odgovoril še na nekaj vprašanj iz vrst koalicijskih poslancev, pri tem pa dodal, da je na nekatera razširjena vprašanja opozicije že odgovoril.

Glede ravnanja Slovenije glede vstopa Hrvaške v schengensko območje v času, ko Sodišče EU še ni razsodilo o slovenski tožbi proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji, je Cerar ponovil, da je vstop Hrvaške v schengen v interesu Slovenije ob seveda sto odstotnem izpolnjevanju pogojev, ki jih zaenkrat še ni izpolnila in med katerimi "je tudi spoštovanje vladavine prava, torej tudi arbitražne odločbe, njena implementacija".

palestina_gaza1.jpg

Dodal je, da si želijo na katerokoli ravni obnoviti pogovore s Hrvaško in preveriti, ali je še pred odločitvijo Sodišča EU "mogoče najti kak sporazum, ki bo pomenil implementacijo arbitražne odločbe". Do odločitve sodišča bodo skušali najti rešitve tudi za druga odprta vprašanja - Ljubljansko banko, jedrsko elektrarno Krško in jedrske odpadke - "v duhu dobrososedskih odnosov, vendar odločno, da zastopamo naše interese na način, ki je dopusten in pravilen", je dejal.

Vprašanje procesa priznanja Palestine je označil kot izziv, ki čaka prihodnjo vlado in parlament, če bosta želela o tem razpravljati. Prizadeval si bo, da bi proces nadaljevali, v začetni fazi pa se bo zavzemal, da bi skušali prepričati še druge članice EU, da gredo skupaj v priznanje. S tem bi dosegli pomembnejši učinek, Slovenija pa bi bila "na bolj varni strani glede slovenskih interesov, da se situacija ne bi morda zaradi nekaterih reakcij poslabšala", je pojasnil.

Glede načela samoodločbe pri vprašanju prizadevanj španske pokrajine Katalonije za samostojnost je Cerar izpostavil, da z osamosvajanjem Slovenije obstajajo bistvene razlike, med drugim španska ustava tega ne predvideva, in da "cenimo takratno podporo Kataloncev". "Slovenija ostaja zelo naklonjena do Kataloncev, predvsem moramo nasprotovati vsakim oblikam nasilja, ki so ga bili žal deležni v nekem momentu," je dodal, a poudaril, da mora Slovenija "upoštevati realnost, na katero opozarjata tako Španija kot EU".

Pred tem je Cerar v uvodnem nastopu poudaril, da je pomembno, da ima Slovenija prijateljske odnose in odprt dialog z vsemi državami na svetu. Zavzel se je za politiko konstruktivnega sodelovanja in negovanja odnosov s sosednjimi državami.

Glede odnosov s Hrvaško je spomnil, da se v preteklosti na nekaterih pomembnih področjih ni izkazala kot verodostojen partner. Prepričan je, da je za zaščito slovenskih interesov treba slediti pravni poti.

Zatrdil je, da je Slovenija jedrna članica Evropske unije. Ocenil je, da je treba odnosom z ZDA posvetiti več pozornosti. Glede odnosov z Rusijo je ugotovil, da so tradicionalno dobri ter menil, da mora Slovenija še naprej aktivno pomagati državam Zahodnega Balkana na njihovi poti v evroatlantske povezave.