REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Od kraljice do diktatorke: Kako si je Ursula von der Leyen prilastila vso oblast v EU

Od kraljice do diktatorke: Kako si je Ursula von der Leyen prilastila vso oblast v EUVon der Leynova v očeh nasprotnikov njene politike: Ko je javnost izvedela imena novih 26 komisarjev in njihove vloge, je bilo takoj jasno - imela bo neomejen nadzor nad politiko Evropske unije, piše Politico. Vir: Posnetek zaslona, X

V Sloveniji se vrstijo žolčne razprave o tem, ali je Marta Kos primerna za položaj evropske komisarke ali ne.

Kosova mora šele prestati zaslišanje Evropskega parlamenta, toda že zdaj so številni politiki v Sloveniji navdušeni nad menda pomembnim resorjem za širitev, ki naj bi ga Kosova dobila v Evropski komisiji (EK).

Neprestano govori o demokraciji in miru, razpihuje pa vojno in odloča diktatorsko: Ursula von der Leyen. Vir fotomontaže: X, posnetek zaslona

Toda - koliko bo beseda Kosove v sedanjem razmerju sil v Evropski komisiji sploh pomembna?

Kdo v EK sploh na koncu odloča o skoraj vseh, predvsem pa najpomembnejših odločitvah?

Ali bo znotraj Evropske komisije glede najpomembnejših vprašanj, tudi glede podpiranja popolnoma zgrešene vojne v Ukrajini, ki EU potiska na beraško palico - sploh potekala kakršnakoli, kaj šele demokratična in argumentirana razprava?

Odgovore na ta vprašanja posredno daje bruseljski Politico.

Opis načina vladanja nove-stare šefice EK, ki ga predstavlja ta bruseljski portal pa kaže, da ni nikakršnih možnosti, da bo o vseh vprašanjih, ki so zapisana zgoraj, v Evropski komisiji potekala kakršnakoli resna razprava.

In še manj, da bosta o teh vprašanjih soodločali tudi Marta Kos in Slovenija.

Formalno bo verjetna nova komisarka iz Slovenije nosila odgovornost za odločitve EK, ki bodo sprejete v novem politbiroju, v Washingtonu, toda vsebinsko na najpomembnejše odločitve ne bo imela veliko vpliva.

Vse to pa predvsem zaradi načina dela in odločanja, ki ga je uvedla prav Ursula von der Leyen in podrejenega odnosa Evropske unije do ZDA.

Ko je Ursula von der Leyen predstavila novo ekipo Evropske komisije, je utišala tiste, ki so dvomili, kdo je v resnici glavni v Bruslju – prevzem oblasti je bil končan, piše Politico.

Potem, ko so imena novih 26 komisarjev in njihove vloge postala javna, je bilo takoj jasno: von der Leynova bo imela neomejen nadzor nad politiko Evropske unije.

V nekaj minutah je uvedla velik naziv z zelo malo odgovornosti za eno najmočnejših držav v Evropski uniji, podprla svoje »pajdaše« in z razdelitvijo med več ljudi razvodenela nekoč močne resorje.

»Vse bo še bolj nadzorovala. Kdo bi si mislil, da je to sploh mogoče,« se je spraševal eden od uradnikov EU, ki je tako kot drugi, navajani v tem besedilu, prosil za anonimnost.

To je bil vrhunec večmesečne javne in zasebne strategije za izločanje nasprotujočih glasov iz njenega prvega mandata predsednice Evropske komisije.

Iz prve ekipe ni ostal nihče od njenih kritikov. Ugledna imena, kot sta Francoz Thierry Breton in Nizozemec Frans Timmermans, so zdaj odstranjena.

V svojem prvem mandatu – v katerem se je soočila z globalno pandemijo in vojno na pragu EU – si je pridobila sloves sprejemanja enostranskih odločitev, prekoračitve opisa svojega dela, izključevanja drugih voditeljev EU iz odločanja in nagovarjanja le peščice svetovalcev, piše Politico.

Časnik dodaja, da se je zaradi tega v Bruslju prijel vzdevek kraljica Ursula.

Na dan, ko je objavila imena novih komisarjev, je taistega jutra zavrnila povedati Evropskemu parlamentu (EP), svojim partnerjem v postopku potrjevanja komisarjev, komu je dodelila katero nalogo, poudarja besedilo.

Z novo ekipo podložnikov. Vir: Posnetek zaslona, X

Namesto tega je zapustila sestanek z najvišjimi voditelji EP in odšla naravnost na tiskovno konferenco, kjer je razkrila vse podrobnosti.

Kasneje je bila obtožena nespoštovanja Evropskega parlamenta.

Nekaj ​​ur pred tem je prepričala Francoze, da bo njihovemu kandidatu za komisarja dala zelo pomembno službo, če bodo zamenjali Bretona.

V torek, ko je razkrila, kdo je dobil kateri resor, so ugotovili, da jih je peljala žejne čez vodo, saj je Francija dobila manj pomembno funkcijo.

Tako je pokazala neusmiljenje tudi do svojega zaveznika, francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki si je skupaj s takratno nemško kanclerko Angelo Merkel na vse kriplje prizadeval, da je leta 2019 sploh dobila mesto vodje Evropske komisije.

Dan pred njeno objavo nove ekipe EK je namreč Francija zamenjala Bretona z manj izkušenim Stéphanom Sejourneaujem, saj je von der Leynova obljubila Parizu močnejšo vlogo, če bo zamenjan njen največji notranji kritik.

Francoski uradniki verjamejo, da je von der Leynova nadigrala Macrona, s čimer je njegovemu varovancu Séjourneauju (ki bo podpredsednik EK, pristojen za industrijsko strategijo) zagotovila šibkejšo pozicijo, kot jo je imel Breton.

Prva diktatorka evropskega Četrtega rajha. Vir: Posnetek zaslona, X

Macron je »nekoga, ki si je upal zoperstaviti von der Leynovi, zamenjal z nekom veliko šibkejšim,« je dejal neimenovani diplomat EU.

Kopičenje moči von der Leyenove ne bi smelo biti presenečenje.

Nekoč močni voditelji, ki so vodili EU, so zdaj oslabljeni, zaradi česar je ostala praznina, ki jo želi von der Leynova zapolniti.

Francoski predsednik Macron je na junijskih evropskih volitvah utrpel hudo izgubo zaradi skrajne desnice, nato pa je pogorel tudi na volitvah doma. In zdaj mu je udarec prizadejala tudi von der Leynova.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem v skrbeh za svojo politično prihodnost, poljski premier Donald Tusk pa je preobremenjen z notranjo politiko...

»Videla je vakuum, ki so ga pustile evropske prestolnice, in skočila vanj,« je dejal eden od diplomatov EU.

Prav tako je Ursula von der Leyen lahko zelo zadovoljna, da so voditelji EU za vodjo Evropskega sveta izbrali nekdanjega portugalskega premierja Antonia Costo.

Morda bo zelo spoštovan, vendar se od njega ne pričakuje, da se bo upiral von der Leyenovi, kot je to počel odhajajoči predsednik Sveta Charles Michel.

Vendar von der Leynova v naslednjih petih letih ne bo mogla povsem sama vladati Evropi.

Potrebuje, da Evropski parlament prižge zeleno luč njeni ekipi, da lahko začnejo delati.

Poleg tega mora von der Leynova imeti evropske voditelje in njihove veleposlanike v Bruslju dovolj blizu, da si zagotovi, da bodo žegnali njene načrte za prihodnost Evrope – in odprli denarnice, da vse to poplačajo z denarjem domačih davkoplačevalcev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek