Obama za preusmeritev v globalizaciji

Ameriški predsednik Barack Obama je danes med govorom v Atenah izjavil, da je globalizacija prinesla številne ekonomske koristi, a svet potrebuje popravke v njeni usmeritvi. Neenakosti v globalni ekonomiji so sedaj eden največjih izzivov za gospodarstva in demokracije, je poudaril.

"Globalna pot globalizacije terja popravke v njeni usmeritvi," je v govoru v zibelki demokracije, ki je prva postaja na njegovi zadnji turneji v Evropi in svetu, poudaril Obama.

Odhajajoči predsednik ZDA je med svojim zadnjim potovanjem, ki ga je v Atenah začel v torek, večkrat spomnil na jezo, ki prinaša uspehe populističnim gibanjem v Evropi in ZDA - gre za uspeli referendum o brexitu in presenetljivo zmago Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA, navaja francoska tiskovna agencija AFP

Neenakosti med državami in znotraj samih držav napajajo globok občutek nepravičnosti, je v današnjem govoru dejal Obama in poudaril, da je to eden največjih izzivov za gospodarstva in demokracije.

Svetu ni v kolektivnem smislu nikoli šlo bolje, a hkrati je videti "ogromne motnje", predvsem "ko vidimo ljudi, globalne elite, bogate korporacije, za katere očitno veljajo drugačna pravila, ki se izogibajo davkom, izkoriščajo luknje, medtem ko drugi komaj sklenejo konce", je bil oster Obama.

Globalizacija je po njegovih besedah pogosto nepopolna, lahko je tudi počasna, neurejena in prinaša razočaranja. "Vzgib za umik od globaliziranega sveta je razumljiv (...) a spričo narave tehnologije se po moji oceni ne moremo odrezati drug od drugega," je zadnji dan obiska v Grčiji poudaril prvi temnopolti predsednika ZDA, ki bo pot nadaljeval v Berlinu.

Svet se mora postaviti po robu porastu surovih oblik nacionalizma, etnične identitete ali plemenskosti, ki se gradi na "nas in onih", je še poudaril Obama.

"Vsi vemo, kaj se zgodi, če se Evropa začne deliti (...) 20. stoletje je bilo pokol," je poudaril in spričo zaskrbljenosti Evropejcev zaradi Trumpovih izjav na račun Nata ponovil, da je zavezništvo "absolutno ključno" za ameriške interese.

Sporočilo o pomenu Nata in združene Evrope bo Obama verjetno ponovil tudi v četrtek in petek v Berlinu, kjer se bo sešel z največjimi zavezniki - nemško kanclerko Angelo Merkel, francoskim predsednikom Francoisom Hollandom, britansko premierko Thereso May in italijanskim premierjem Matteom Renzijem.

Danes pa je še izrazil upanje, da se bo "obok sveta" z dejanji tistih z najpomembnejšim častnim naslovom, ki ni predsednik ali premier, temveč državljan, "ukrivil v smeri pravičnosti".

Večina Grkov je Obamov obisk pozdravila, a z njim se niso strinjali vsi, prišlo je tudi do nekaj pouličnih protestov. Varnostne sile so danes s solzivcem in šok granatami pregnale okoli 2500 ljudi, ki so s transparenti proti ameriškemu imperializmu in Obami kot nezaželeni osebi skušali prebiti ograjo in doseči središče Aten.