Ob svetovnem dnevu hrane poziv za več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih

Svetovni dan hrane, ki ga obeležujemo 16. oktobra, je priložnost za ponoven razmislek o tem, kako najranljivejšim skupinam slovenskega prebivalstva, otrokom, bolnikom in starostnikom, omogočiti več lokalno pridelane hrane. Za konkretne spremembe na tem področju so se zavzeli na današnji razpravi v organizaciji evropskega poslanca Igorja Šoltesa.

Evropski poslanec Zelenih si prizadeva, da bi naročanje hrane izvzeli iz sistema javnih naročil, "ki so prej ovira kot prednost", s čimer bi se pot od lokalno pridelane hrane do javnih ustanov, kot so vrtci, šole, bolnišnice in domovi za starejše, skrajšala.

Izvzem hrane iz sistema javnega naročanja bi imel več pozitivnih učinkov. Med drugim bi dosegli boljšo zdravstveno sliko otrok, manj zavržene hrane, boljši nadzor nad kakovostjo hrane in trajnostni način pridelave, ohranili in razvijali bi podeželje, ustvarili višjo samooskrbo in tudi nova delovna mesta.

Šoltes in Varuh v verigi preskrbe s hrano Jože Podgoršek sta pobudo predstavila že nekajkrat. Večina deležnikov, tudi prejšnja vlada, razen bolj zadržano ministrstvo za finance, je bila pobudi po Šoltesovi oceni naklonjena. V začetku novembra jo bodo predstavili še na evropskem parketu, komisarje EU bodo poskusili prepričati, da je model lokalnih pridelovalcev dober model tudi za celotno EU, je Šoltes poudaril za STA in dodal, da gre vendarle za hrano "in ne stvar narave prostega trgovanja".

Na veselje udeležencev bo eden naslednjih korakov tudi vzpostavitev portala, na katerem bodo vrtci, šole in druge javne ustanove predstavili svoja stališča in prakse, "ki kažejo na nevzdržnost sistema, takšnega kot je", je še napovedal Šoltes. Tako bodo lahko oblikovali tudi konkretne predloge vladi s pozivom, naj sprejme pobudo.

Pedagoška svetovalka, ki je v Zavodu za šolstvo RS pristojna za šolsko prehrano, Irena Simčič je povedala, da je Slovenija edina država v Evropi, ki ima šolsko prehrano organizirano na ravni države. Vzgojno-izobraževalne ustanove na dan pripravijo 680.000 obrokov, pri tem je še posebej pomemben socialni vidik. V Sloveniji vsi otroci prejemajo enake obroke, izjeme so le osebne, dietne in zdravstvene potrebe.

Na jedilnikih vrtcev, šol in bolnišnic se nemalokrat znajde hrana, pripeljana od daleč in obdelana z zdravju škodljivimi sredstvi. Po prepričanju Rajka Vidriha z ljubljanske fakultete za biologijo je oskrba z lokalno pridelano hrano pomembna, ker pridelki manj izgubijo na senzorični vrednosti in kakovosti, bližji kot je kralj pridelave. Pomembno je vedeti tudi, da imata zelenjava in sadje največjo vrednost takoj po obiranju oz. nabiranju, prevoz, skladiščenje ali embaliranje pa vplivajo na to, da je stopnja bioaktivnih snovi, kot so vitamini in minerali, v sadju in zelenjavi nižja.

Lokalna hrana je po besedah inženirke živilske tehnologije in organizatorice prehrane v vrtcu Pod Gradom v Ljubljani Ane Repše polnejšega okusa in ima bolj izrazito strukturo, otroke pa da je treba navajati na te okuse. Za to so po njeni oceni bolj dovzetni otroci v vrtcu, ki raje kot šolarji posegajo po novih jedeh, se denimo ne zmrdujejo nad kvinojo, kamutom ali ajdo.

Naročanje hrane ima sicer po besedah Ane Repše tako pluse kot minuse. Za sadje in zelenjavo ni dovolj samooskrbe na trgu, zato so potrebne tudi večje prehranske verige, lokalno pridelana hrana pa da je tudi zaradi višjih cen večkrat težje dostopna. S sestavo jedilnika sicer nimajo težav, sledijo shemam kakovosti, težava, ki jo predstavljajo razpisi, pa je izrazitejša pri večjih zavodih.