Ob obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj opozorila o pomebnosti prenašanja spomina na mlade

Na današnji spominski slovesnosti v spomin na 73. obletnico osvoboditve koncentracijskega taborišča pod Ljubeljem so govorci izpostavili pomen prenosa spomina o taborišču na mlade, ki se sicer vsakoletnih spominskih prireditev praktično ne udeležujejo. Ta prenos zavedanja pa je ključen, da se takšne grozote ne bi nikdar več ponovile.

Zgodovinarka in kustosinja ter članica mednarodnega komiteja koncentracijskega taborišča Mauthausen, katerega podružnica je bilo tudi ljubeljsko taborišče, Monika Kokalj Kočevar, je spomnila, da je med drugo svetovno vojno morala svoje domove zapustiti več kot petina prebivalcev Slovenije. Nekaj več kot 4000 jih je bilo deportiranih v podružnice Mauthausna, skoraj 1800 jih je tam tudi umrlo. V delovnem taborišču pod Ljubeljem, kjer je okoli 2000 jetnikov 13 različnih narodnosti kopalo predor skozi Karavanke, je umrlo najmanj 34 ljudi.

"Prostor taborišča Ljubelj je krajina spominjanja negativnih dogodkov in krajina spominjanja pozitivne mednarodne solidarnosti, vere v življenje in pravičnost," je izpostavila govornica. Vlogo Ljubelja razume tudi kot prostor učenja, kjer se predvsem mladina lahko seznani z delom zgodovine nacionalsocializma, s spominom na žrtve, z odgovornostjo storilcev in sodelavcev ter vseh, ki so molče opazovali.

"Ljubelj razumem kot prostor osveščanja mladine o pomenu preteklosti za sedanjost in prihodnost, ter povezovanje in navezovanje zgodovine na odprte teme v sedanjosti - na rasizem, antisemitizem, državljanske pravice, migracije," je poudarila Kokalj Kočevarjeva, ki se ji posebej pomembno zdi prenašanje spominjanja na mlade in vzgajanje za prihodnost.

To je ključno za to, da se kaj takšnega ne bi nikdar več ponovilo. Kot je opozoril predsednik francoskega Društva internirancev iz Mauthausna Daniel Simon, se lahko trenutno stanje miroljubnih meja hitro skrha. Ob tem je izpostavil, da nam grozi, da nas preplavi ksenofobija.

Kot je poudarila Kokalj Kočevarjeva, se moramo zavzemati za to, da vsak iz mlade generacije v času šolanja vsaj enkrat organizirano obišče Ljubelj in se seznani z vlogo taborišča v drugi svetovni vojni. Ker je letos leto kulturne dediščine, je še prav posebna priložnost za razvijanje zavesti o tej dediščini.

Kot je opozorila, bo potreben velik angažma za širše aktivno vključevanje šolske mladine, da bo kulturna dediščina vsakemu dejansko predstavljala dobrine podedovane preteklosti, ki jih je skupnost opredelila kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.

Janez Deželak, ki je spregovoril v imenu koordinacijskega odbora žrtev vojnega nasilja pri Zvezi druženj borcev za vrednote NOB, je apeliral zlasti na šolstvo, da bi mlade podučili, kaj je prava resnica in da bi mladi radi prihajali na ta prostor spomina skupaj s starejšimi. Tudi na današnji slovesnosti, razen med nastopajočimi, med udeleženci, ki jih je bilo okoli 300, mladih ni bilo opaziti.

Se je pa slovesnosti udeležil predsednik republike Borut Pahor, ki je pred tem pri spomeniku J'accuse - Obtožujem položil spominski venec. Vence v spomin na žrtve nacističnega nasilja so položile tudi delegacije taboriščnih odborov, veleposlaništev in organizacij NOB ter tržiški župan Borut Sajovic.

Sajovic si želi, da bi tudi v bodoče s prijatelji, sosedi in sodelavci na severni strani meje, kjer prav tako vsako leto pripravijo slovesnost ob osvoboditvi severnega dela taborišča na drugi strani predora, praznovali skupaj. Dogajanje na tem območju danes namreč nič več ne razdružuje temveč povezuje.