Notranji ministri EU za pospešitev pogajanj o reformi azilnega sistema

Notranji ministri EU so danes na neformalnem zasedanju v Sofiji podprli pospešitev pogajanj o reformi azilnega sistema, o kateri naj bi kompromis dosegli do junija. Večina je opozorila na pomen kakovosti rešitev, ostajajo pa velike razlike v pogledih med možnimi rešitvami, tudi glede begunskih kvot, ki jim nasprotujejo višegrajske države.

Večina ministrov je ocenila, da je dublinska uredba ključni zakonodajni akt, še vedno pa obstajajo velike razlike v pogledih med možnimi rešitvami. Ministri držav, ki so ali so lahko izpostavljene povečanemu pritoku migrantov in beguncev, se zavzemajo za zavezujoč alokacijski mehanizem v dublinski uredbi, druge, še posebej države višegrajske skupine, pa so bolj zadržane oziroma takemu pristopu nasprotujejo. Zanje je bistvo solidarnosti v tem, da vsak prispeva skladno s svojimi zmožnostmi, upoštevati pa se morajo različni prispevki, so sporočili z notranjega ministrstva.

Državni sekretar Andrej Špenga je pozval bolgarsko predsedstvo EU, da razmisli o več možnih rešitvah, ne le o eni. Poudaril je, da je naša odgovornost, da prihodnjih rešitev ne zgradimo s preglasovanjem, saj bi s tem le še poglobili vrzeli v EU.

Slovenija podpira čimprejšnje sprejetje zakonodajnih predlogov, s čimer bo EU korak za korakom lahko dosegla dolgoročne in trajnejše rezultate. Kot rešitev za zastoj pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema je zato že predlagala izločitev spornega kriznega mehanizma iz predloga dublinske uredbe, tako da bi bil poseben zakonodajni akt, ki bi temeljil na direktivi o začasni zaščiti, ki pa bi jo bilo treba nadgraditi.

Špenga je v razpravi pojasnil, da Slovenija predlaga pristop, po katerem bi v dublinski uredbi še vedno uredili delovanje v okoliščinah normalnega in povečanega pritiska, krizne situacije pa bi prepustili zunanjemu mehanizmu začasne zaščite. Ta mehanizem bi sprožili s sklepom Sveta EU na predlog Evropske komisije, kadar so izpolnjeni pogoji t. i. množičnega prihoda.

V sklepu bi se opredelile države (oziroma geografsko območje), za državljane katerih velja takšna ureditev in število oseb, ki jih posamezna država članica sprejme, kar bi temeljilo na vsakokratni oceni zmogljivosti države članice po vnaprej določenih kriterijih.

Zaščita bi se podelila le za omejeno obdobje - eno leto z možnostjo podaljšanja, če se okoliščine ne izboljšajo - postopek pa bi bil hiter.

Predsedujoči svetu je v zaključku zagotovil, da bo predsedstvo upoštevalo izražena stališča in preučilo predstavljene predloge. Pozval pa je k podpori prizadevanjem za dosego dogovora v prvi polovici letošnjega leta.

Notranji ministri so razpravljali tudi o integriranem upravljanju meja, s poudarkom na sodelovanju med EU in tretjimi državami oziroma državami izvora na področju vračanja.

Na ministrstvu so izpostavili, da se države članice EU še vedno premalo ukvarjajo z reševanjem vzrokov migracij, ki je edina učinkovita in trajna rešitev. V prvi vrsti je treba okrepiti sodelovanje s ključnimi državami izvora in tranzita, saj te predstavljajo največje tveganje z vidika ilegalnih migracij, menijo.

Slovenija podpira tudi medsebojno priznavanje odločb o vračanju in njihovem izvrševanju v imenu druge države članice, kar bi v praksi praviloma privedlo do odstranitve tujca iz območja EU in hkrati čim bolj omejilo vračanje v drugo državo članico.

Ob kosilu so ministri največ pozornosti namenili globalnim vidikom migracij, povezanimi s pripravo globalnih dogovorov ZN o urejenih migracijah in o beguncih. Po oceni Špenge mora biti tak globalni dogovor osnova za bodoče načrtovanje migracijskih politik na svetovnem ravni, obenem pa trajnostni dokument, ki bo bdel nad dogajanjem na področju migracij tudi v prihodnje. Odražati mora zavedanje, da so migracije pozitiven globalni pojav, skupni cilj pa mora biti vzpostavitev varnih, urejenih in zakonitih migracij v svetovnem merilu.

Ob robu zasedanja se je Špenga sestal z novim avstrijskim notranjim ministrom Herbertom Kicklom. Poudarila sta dobro sodelovanje policij na operativni ravni ter potrdila nadaljevanje političnega dialoga na ravni ministrov za notranje zadeve glede odprtih vprašanj, še posebej glede izvajanja nadzora na meji med državama, so sporočili z notranjega ministrstva.