REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Nika Kovač jih je dobila »okoli kepe«: Kako netijo nasilje desničarji in pripadniki leve, »fajtarske civilne družbe«?

Nika Kovač jih je dobila »okoli kepe«: Kako netijo nasilje desničarji in pripadniki leve, »fajtarske civilne družbe«?Posledice tolerance do spodbujanja sovraštva in molka ob nasilju - doma in v tujini. Vir: Zajem zaslona, Twitter, Telegram

Potem, ko je direktorico Zavoda 8. marec »neznanec« napadel na ulici – to naj bi bil že drugi primer v zadnjem času – je isti zavod objavil sporočilo za javnost: »Naša Nika je danes že drugič v zadnjih desetih dneh na policijski postaji. Tam je zaradi napadov mimoidočih na ulici. Ob tem sporoča: V zadnjih desetih dnevih sem zaradi fizičnega napada drugič na policijski postaji.«

»Naša Nika je danes že drugič v zadnjih desetih dneh na policijski postaji zaradi napadov mimoidočih na ulici.«

»Na Bavarskem domu se je danes sredi belega dne z vso silo vame zaletel moški in me odrinil. Ob tem je vpil, da bo ubil mojega psa in 'jeben Inštitut 8. marec, kaj izzivate'.

Nisem bila sama, z mano je bila Maja. Uspeli sva mu zbežati. Vse skupaj se je zgodilo sredi belega dne. Ljudje so hodili mimo.

Janševi kolaži, Nova 24 in spodbujanje sovraštva imajo realne učinke,« je zapisala Nika Kovač.

Takoj zatem so se predvsem na družbenih omrežjih pojavile obsodbe napada.

Nekatere so bile povsem na mestu, pri drugih pa je za obsodbami sledil obvezen »ampak« in nato posredno opravičevanje tega, kar se je zgodilo – na primer s primerom poslancev, ki so bili napadeni pred Državnim zborom, primeri plakatov na demonstracijah proti nekdanji Janševi vladi in podobno.

Nekatere kritike so bile povsem na mestu, pri drugih pa je za obsodbami sledil obvezen »ampak« in nato posredno opravičevanje tega, kar se je zgodilo.

Znova seveda ni razočaral sam Janez Janša, ki je takoj objavil dolgi niz tvitov, v katerem je kot podobne »napade« naslikal celo vrsto prizorov iz demonstracij proti svoji vladi, kjer so se ljudje norčevali iz njega, pozivali k »smrti janšizma« in podobno.

Vmes je uspel zalepiti celo eno fotografijo iz demonstracij v ZDA, ker so bile domače očitno premalo dramatične.

Po drugi strani so kritiki desnih strank upravičeno opozarjali na dve leti sejanja sovraštva, ki si ga je privoščila Janševa tretja vlada in prav v tem videli globje razloge za napade, kot je bil ta, ki se je zgodil Niki Kovač.

Takoj je seveda svoj lonček pristavil tudi predsednik vlade Robert Golob in napovedal, da bo boj proti »sovražnemu govoru« prioriteta te vlade.

Vse skupaj je seveda vredno obsojanja.

Kar se je zgodilo, mora predvsem raziskati policija.

Dogodek na javnem mestu sredi belega dne ob vseh kamerah in pričah pač ne bi smel ostati neraziskan – če ne, imamo težavo z nesposobno policijo.

Drugič, treba je ločiti med neposrednimi pozivi k nasilju in nezakonitimi žalitvami in zakonito kritiko.

Janez Janša je bil zaradi nezakonitih izjav že obsojen in jasno je, da tudi na področju svobode govora obstajajo omejitve.

Toda ali to pomeni, da bomo jutri prepovedali že »kolaže« in nato morda tudi plakate zoper vlado na demonstracijah?

Seveda ne.

Tretjič, ni enako, če politik Janez Janša grozi ali žali s položaja oblastne politike ali iz položaja vodje opozicijske stranke.

Ob iskanju rešitve iz te situacije se zato v tem primeru pogosto motijo tako pristaši »desnice« kot zagovorniki 'civilne družbe.' Obsodba nasilja mora biti vedno dosledna in brez tistega 'ampak' na koncu.

V prvem primeru gre za veliko bolj nesprejemljivo dejanje, kot v drugem.

Če gre za kazniva dejanja, pa si taka ravnanja seveda zaslužijo pregon, ne glede na status kršilca.

Ob iskanju rešitve iz te situacije se zato v tem primeru pogosto motijo tako pristaši »desnice« kot zagovorniki »civilne družbe.«

Obsodba nasilja mora biti vedno dosledna in brez tistega »ampak« na koncu.

Ko pa gre za »omejevanje sovražnega govora«, pa bi morali predvsem v vladi Roberta Goloba ukrepe tehtati s tresočo roko.

Še nedolgo nazaj se je vsa civilna družba upirala poskusom Janševe vlade, da doseže zaostritev kazenskega zakonika, ki bi omejil svobodo kritike vladnih funkcionarjev.

Bomo torej že jutri podprli podobne omejitve »sovražnega govora« zgolj zato, ker so sedaj na oblasti »naši«?

To bi bila resna napaka.

Kje so dokazi, da so na neko konkretno dejanje nasilneža res vplivali »Janševi kolaži«? (Sestavljeni iz posnetkov, ki jih je objavila sama Nika Kovač.)

Če zaradi nasilnega vedenja, kričanja in pljuvanja poslancev s strani nekoga pred Državnim zborom niso bile uvedene spremembe, ki bi prepovedale pozive »smrt janšizmu«, saj je šlo pri teh pozivih seveda za kritiko sistema upravljanja z državo, potem jutri ne sme biti kaznivo niti sestavljanje takšnih ali drugačnih »kolažev« iz javnih (morda nespametnih?) objav nekoga na Facebooku.

Janša dela (namerno) napako in zavaja, ko enači upravičeno kritiko svojega dela s fizičnimi napadi na civilnodružbeno aktivistko. In Nika Kovač greši, ko sicer zavržne in neutemeljene Janševe »kolaže« vidi kot neposreden povod za fizični napad nase.

Janša dela (namerno) napako, ko enači upravičeno kritiko svojega dela na oblastni funkciji predsednika vlade s fizičnimi napadi na civilnodružbeno aktivistko. »Enako grožnje s smrtjo in nasiljem,« je zapisal.

Kaj je tukaj »enako«? Prav nič!

Tožilstvo je že ničkolikokrat pojasnilo, da so vzkliki »smrt janšizmu« izraz kritike in nasprotovanja njegovi politiki, ne pa Janši osebno.

Pa se še naprej »dela norega« in zavaja.  

In Nika Kovač greši, ko sicer zavržne in neutemeljene Janševe »kolaže« prišteva k številnim drugim še veliko bolj nesprejemljivim izjavam, tvitom ali člankom Janše in njegovih sledilcev in jih vidi kot neposreden povod za fizični napad nase.

Neutemeljene obtožbe bi lahko vodile do poskusov novega omejevanja svobode govora, to pa bi znova lahko vodilo v nasilje.

Kje so dokazi za to?

Takšne neutemeljene obtožbe bi lahko vodile do poskusov novega omejevanja svobode govora, to pa bi znova lahko vodilo v nasilje.

Na to tudi v t. i. levičarskih krogih pogosto pozabljajo.

Ob tem je tudi slovensko sodstvo že sprejelo drugačne standarde na področju »verbalnih deliktov«, zato je zelo vprašljivo, če je vladna »prioriteta« pod taktirko premierja Roberta Goloba oziroma »boj proti sovražnemu govoru« - na mestu.

Mimogrede, ali ni v to dvomil že Dragan Barbutovski, ki nenadoma nato ni bil več primeren za šefa UKOM-a?

Prava pot je povsem drugje.

Že leta 2019 je namreč Vrhovno sodišče sprejelo precedenčno sodbo. In v precejšnji meri spremenilo slovensko sodno prakso.

Po novem je kazniv že govor ali zapis, ki sam po sebi predstavlja grožnjo ali žalitev.

Rasist Biščak in inkriminiran zapis v Demokraciji
Rasist Biščak in inkriminiran zapis v Demokraciji. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Prav zato je bila ovadba tednika Demokracija s strani publicista Borisa Vezjaka v primeru članka »Presežki 5«, zagotovo upravičena. V tem zapisu je avtor spornega prispevka »Presežki 5« dehumaniziral cele »rase«.

Dehumanizacija je bil znan postopek nacistov, s katerim so določenim ljudem najprej s propagando odvzeli status človeške vrste, jih primerjali z rastlinami ali živalmi ter škodljivci, da bi nato laže pristopili k njihovemu uničevanju.

Dehumanizacija je bil znan postopek nacistov, s katerim so določenim ljudem najprej s propagando odvzeli status človeške vrste, jih primerjali z rastlinami ali živalmi ter škodljivci, da bi nato laže pristopili k njihovemu uničevanju.

Prav to pa lahko vidimo tudi v primeru inkriminiranega zapisa v Demokraciji.

Je mogoče Janševe kolaže enačiti s tem? Seveda ne.

Ali imajo nekakšni »kolaži« tudi »materialne učinke« ali ne, je stvar debate, ki je mogoča le od konkretnega primera do primera, enako velja tudi za poročanje Nova24TV.

Ni pa mogoče že vsako kritično izjavo ali večini nevšečni medij vreči v isti koš »nesprejemljivosti.«

Janševo obmetavanje novinark s prostitutkami, retvitanje zapisov, ki propagirajo fizično nasilje in deljenje udarcev »okoli kepe« pa vsekakor spadajo med nesprejemljivo zlorabo svobode govora, ki je na koncu morda privedla do opisanega napada na Niko Kovač in na mnoge druge žrtve.

Janševo obmetavanje novinark s prostitutkami, retvitanje zapisov, ki propagirajo fizično nasilje in deljenje udarcev »okoli kepe« pa vsekakor spadajo med nekulturno in nesprejemljivo zlorabo svobode govora, ki je na koncu morda privedla do opisanega napada na Niko Kovač in na mnoge druge žrtve.

In na tem mestu so licemerni tudi številni fanatični branilci lika in dela Janeza Janše.

Namesto da bi preprosto obsodili takšna ravnanja, jih posredno branijo, sklicujoč se na svobodo govora, ki jim v tem primeru zagotovo ne daje pravice do takšnega ravnanja.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pot naprej zato ne vodi samo skozi večjo represijo na področju svobode govora, pač pa v doslednem spoštovanju zakonodaje, ki jo že imamo in odgovornem obnašanju tistih, ki so na oblasti.

Sedanja vlada bi morala voditi z vzorom in ravnati drugače kot Janševa, policija pa bi morala odkriti vse nasilneže in jih kaznovati ali ovaditi po zakonu.

Pripadniki in pripadnice civilnodružbenih organizacij, ki so žrtve, pa bi morali ob napadih opozarjati na prave vzroke napadov nase (glorifikacijo nasilja za reševanje sporov, glej Janšev retvit spodaj), ne pa napačne (grafične kritike, narejene iz njihovih lastnih foto-objav).

Samo to lahko dvigne politično kulturo v družbi.

Kako je mogoče, da niti ne črhnejo, ko mirno opazujejo »posredniško« vojno Združenih držav Amerike v Ukrajini?

A le kako bomo to dosegli, ko pa vsi skupaj, opozicija, vlada in celo te iste civilnodružbene organizacije, ki obsojajo nasilje doma molčijo ob nasilju v tujini?

Kako je mogoče, da niti ne črhnejo, ko mirno opazujejo »posredniško« vojno Združenih držav Amerike v Ukrajini?

Tako ali drugače, opozicija in vlada glasno, z orožjem, civilnodružbene organizacije pa tiho, z molkom, podpirajo vedno hujšo vojno na vzhodu Evrope.

Vojni dobičkarji
Vojni dobičkarji. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Z nasiljem se zato, tudi z vojaško pomočjo Slovenije, dogaja reševanje političnih vprašanj »z drugimi sredstvi«, kot bi dejal Clausewitz.

In kje so tukaj mirovniški pozivi k diplomaciji, demonstracije, zahteve po miru, spoštovanju mednarodnih dogovorov in podobno?

So civlnodružbene organizacije v Sloveniji slepe in neme? Jim pogled nosi samo do slovenskih meja?

Tudi civilnodružbene organizacije očitno zanima le lasten vrtiček in mir na njem. Še posebej, če je vlada 'njihova'. S pripadniki te vlade se fotkajo in zato jim seveda ni do tega, da bi se proti njim 'fajtali'.

Tudi civilnodružbene organizacije očitno zanima le lasten vrtiček in mir na njem. Še posebej, če je vlada njihova.

S pripadniki te vlade se fotkajo in zato jim seveda ni do tega, da bi se proti njim fajtali.

Ampak to seveda ne gre.

In seveda pri tem ne smemo pozabiti, da je tudi 8. marec praznik, ki nima samo domače, pač pa ima močno mednarodno vsebino.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1907, saj so se na ta dan začeli protesti v Petrogradu (danes Sankt Peterburg), iz katerih je nastala komunistična oktobrska revolucija.

Kje bi bile pravice žensk danes brez mednarodnega povezovanja?

Ali ni zločin proti miru najhujši od vseh zločinov? Protestov zoper vse več nasilja v svetu v Sloveniji pa ni. Vsi »civilnodružbeniki« so zaradi vojne v Ukrajini zmedeni in pasivni, ali pa se ukvarjajo z lokalnimi problemi. Urejajo zastonj malice za otroke, katerih starši bodo kmalu brez služb – če ne celo v uniformah, na bojiščih tretje svetovne vojne.

Slovenske civilnodružbene organizacije, tudi Zavod 8. marec, pa ob mednarodnem dogajanju, ki svet potiska celo proti tretji svetovni, morda celo jedrski vojni – molčijo.

Nimajo mnenja? Jih ne zanima? Podpirajo NATO in sedanjo vlado, pa jih je strah povedati na glas?

Ali ni zločin proti miru najhujši od vseh zločinov?

Protestov zoper vse več nasilja v svetu v Sloveniji pa še kar ni.

Vsi »civilnodružbeniki« so zaradi vojne v Ukrajini zmedeni in pasivni, ali pa se ukvarjajo z lokalnimi problemi.

Urejajo zastonj malice za otroke, katerih starši bodo kmalu brez služb, skupaj s svojim naraščajem v mrzlih stanovanjih – če ne celo v uniformah, na bojiščih tretje svetovne vojne.

Janša ne retvita samo pozive za udarce »po kepi« doma, zavzema pa se tudi, da jih »okoli kepe« dobijo Rusi.

A le kako smo prišli do tega? Imajo res prav Zelenski, Biden in ostala banda vojnih hujskačev? Kakšno je vaše mnenje o tem, Nika?

Na prvi pogled se seveda zdi »prav«, da Slovenija podpira Ukrajino, saj je Rusija napadla Ukrajino, mar ne?

Vojni dobičkar ne laže samo glede zadev doma, Janša še posebej rad laže tudi glede mednarodnih zadev. In še posebej glede vojn.

To seveda ni res.

Janez Janša laže.

Robert Golob laže.

Vojni dobičkar ne laže samo glede zadev doma, Janša še posebej rad laže tudi glede mednarodnih zadev. In še posebej glede vojn.

On ima že od nekdaj rad vojne, saj je obramboslovec. Rad o vojnah laže in jih vzpodbuja. V vojnah pa je zmeraj rad na napačni strani zgodovine.

Včasih na domobranski, drugič na ameriški, danes na protiruski.

Janša je dolga leta zastopal politiko vključevanja Ukrajine v NATO in kršenja mednarodnih sporazumov, ki so zagotavljali varnost EU in Rusije, zagovarjal je širitev zveze NATO na račun varnosti Rusije in nato s pošiljkami orožja razpihoval in podpiral posredniško vojno v Ukrajini.

Golobova vlada, ki je prišla na oblast tudi s pomočjo civilne družbe v Sloveniji, pa je s tem nadaljevala.

Ob molku celotne leve civilnodružbene srenje, ki vojno zoper Rusijo deloma celo glasno podpira.

Janša laže. Vojni dobičkar ne laže samo glede zadev doma, Janša laže tudi glede mednarodnih zadev. Še posebej glede vojn. Je mogoče, da mislijo, da Janša laže samo o njih, doma, glede zadev v mednarodni skupnosti pa govori resnico?

To incestuozno razmerje med levo civilno družbo in vsemi slovenskimi vojnimi vladami se sedaj nadaljuje, pripadniki civilne družbe pa se radi slikajo s predstavniki sedanje slovenske vojnohujskaške vlade in te njene militaristične politike ne obsojajo niti z besedo.

Civilna družba zato sicer opozarja na Janševe »domače« laži, laži Janše in Goloba o vojni v tujini pa sprejema mirno in tiho.

Je mogoče, da v Zavodu 8. marec in podobnih organizacijah mislijo, da Janša laže samo o njih, doma, glede zadev v mednarodni skupnosti pa govori resnico?

Ali menijo da zato, ker Golob govori resnico o Janši, njegovi stranki SDS, pristaših in njegovi nekdanji vladi - ne more lagati o pravih vzrokih in ciljih vojne v Ukrajini?

So res tako naivni?

Hinavščina. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Morda so naivni, morda so zapeljani, morda pa si preprosto ne upajo upreti večinskemu javnemu mnenju.

Kajti za to je res potrebno veliko poguma. Veliko več, kot za 'fajtanje' o vodi.

A dejstvo je, da z molkom to politiko nasilja (tudi nad Palestinci, Libijci, Iračani...) slovenski civilni družbeniki leve sredine - podpirajo.

Kdor razpihuje požar pri svojem sosedu ali pa samo mirno gleda, kako požigalci iz lastne hiše odhajajo na požige v soseščino, kdor od mentorjev ukrajinskih marionet in današnjih požigalcev (Barack Obama) brez kančka slabe vesti prejme štipendijo za »fajtanje«, potem pa je tiho, namesto da bi se z nasprotovanjem mednarodnemu nasilju jasno distanciral od dejanj požigalcev in njihovih mentorjev - ta se prej ali slej sooči tudi s požarom nasilja v lastni hiši.

Ali pa morda menijo, da zato, ker Golob govori resnico o Janši, njegovi stranki, pristaših in njegovi nekdanji vladi - ne more lagati o pravih vzrokih in ciljih vojne v Ukrajini? So res tako naivni?

Mimogrede - ali ne bi bilo morda po tej izkušnji prav, če bi tudi Nika Kovač prenehala uporabljati slengovski izraz fajtanje, morda v korist kakšnih drugih, bolj primernih izrazov?

Politika je res boj, toda morala bi biti boj idej - angleška popačenka fajtanje pa lahko pomeni marsikaj, od boja idej do fizičnega nasilja.

In tistim, ki jim je fizično nasilje blizu, ni potrebno dati še enega razloga za opravičevanje njihove agresivnosti.

Pa tudi psihološko je seveda precej nerodno, če moraš potem, ko si se v nekem Obaminem inštitutu s pomočjo denarja tega nekdanjega ameriškega predsednika naučil fajtati nato obsoditi precej krvavo fajtanje, do katerega je privedla ameriška posredniška vojna, ki ji je temelje takoj za državnim udarom, ki ga je v Ukrajini izvedel, podpihoval tudi Barack Obama že leta 2014 in zatem. Ali ne?

Pot iz tega je ena sama – nasilje – vsako, levo in desno, domače in tuje, predvsem pa fizično - je potrebno obsoditi in krivce strogo kaznovati, a ne na račun zakonite svobode govora.

Istočasno morajo politiki dvigniti politično kulturo.

Se zdi nemogoče? Nikakor ne.

V srbskem parlamentu lahko te dni opazujete neverjetno kvalitetne razprave, v katerih pomembno vlogo znova igra opozicija, ki je pred samo še enim letom ni bilo nikjer. Ogromna razlika - v samo enem letu.

Lahko temu primeru sledi tudi Slovenija?

Dokler pa bo ob vsaki obsodbi nasilja zraven še »ampak«, dokler bodo vsi videli samo laži in zavajanja doma, ne pa laži in zavajanja, ki jih slovenska vlada podpira na mednarodnem parketu - tako dolgo v Sloveniji in svetu ne bo prav nič bolje.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke