Ni nevarne pasme, so (le) nevarni psi!

Velikokrat ljudje posplošujejo in označijo celotno pasjo pasmo za nevarno ljudem zaradi incidentov določenih psov te pasme. 

Ni nevarne pasme!

Zakon o zaščiti živali v 5. členu definira nevarnega psa, kot »psa, ki izpolnjuje pogoje za nevarno žival, tudi pes, ki je ugriznil človeka oziroma žival«. V to kategorijo pa ne spadajo »službeni policijski ali vojaški psi, katerih ugriz je posledica izvajanja službene dolžnosti«; psi, ki ugriznejo vlomilca ali roparja v objektu ali na ograjenem zemljišču, ki je označeno z opozorilnim znakom; ter mladi psi (stari manj kot devet mesecev starosti), ki so v tem času ugriznili enkrat.
Dalje zakon v istem členu definira nevarno žival kot žival, ki ogroža »okolico zaradi svoje neobvladljivosti oziroma kažejo napadalno vedenje do človeka«.

Zaščita psov 

Isti zakon v 12. členu nalaga lastnikom (ali skrbnikov) nevarnih psov, da slednje fizično zaščitijo in sicer: 

• da so na sprehodu na povodcu in opremljeni z nagobčnikom, da so zaprti v pesjaku ali objektu oz. 
• da je dvorišče (oz. prostor), kjer se nahajajo, ograjeno, pri čemer mora biti ograja visoka najmanj 1,8 m in vhod v prostor mora biti primerno označen z opozorilnim znakom. 

Dalje zakon še prepoveduje, da bi za nevarne pse skrbele osebe, mlajše od 16 let.

Kateri psi so nevarni?

Psi, katerekoli pasme, so nevarni, ko njihov lastnik ali skrbnik ne poskrbi za primerno šolanje in/ali socializacijo. Po podatkih Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je največ psov s statusom nevaren pes med spodaj naštetimi predstavniki pasem oziroma deleži predstavnikov pasem znotraj populacije nevarnih psov:

Pri tem je potrebno upoštevati tudi število psov po posameznih pasmah, o čemer smo poročali nedavno.