Nemški FAZ in avstrijski Der Standard o arbitražni razsodbi

Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) danes po objavi sodbe arbitražnega sodišča o poteku meje med Slovenijo in Hrvaško opozarja, da bi spor o meji lahko eskaliral. Avstrijski Der Standard pa piše, da zdaj Grčija ni več edina, ki blokira države Zahodnega Balkana na poti v Evropo, ampak se ji bo verjetno pridružila še Hrvaška.

Lahko bi rekli, da je strahopetno, če izstopiš iz igre, ko začneš izgubljati. Nekaj podobnega je storila Hrvaška leta 2015 v arbitraži za določitev meje s Slovenijo, v komentarju piše Standardova novinarka Adelheid Wölfl.

Pri reševanju pravnih vprašanj je na obeh straneh pomembno vlogo igrala predvsem razbolena čast, zaradi česar je Slovenija leta 2008 z vetom zablokirala hrvaška pogajanja z EU. Reševanje spora pa je bilo prežeto z nacionalizmom - kdor je razjezil sosedo, je dobil točke doma, navaja novinarka.

Izstop Hrvaške, članice EU, iz postopka, je tudi zelo problematičen za vladavino prava - po načelu, da sodišče spoštujemo le, če nam da prav, ne pa tudi obratno. Hrvaška bo tako odločitev enostavno ignorirala. Nekateri opazovalci se zato bojijo, da bi to politično stališče lahko imelo posledice tudi za ostale sosedske odnose. Tako bi Hrvaška lahko zablokirala podelitev statusa kandidatke BiH, če ta ne bo spremenila volilne zakonodaje v prid hercegovskih Hrvatov, opozarja Wölflova.

Ker je jasno obstajala nevarnost, da bi se balkanske države lahko v procesu približevanja EU druga drugo blokirale, so leta 2015 na Dunaju podpisale, da tega ne bodo počele. Vendarle pa je bila Hrvaška tedaj že članica EU in je že leto zatem zablokirala Srbijo. Doslej je bila glavna prepreka balkanskih držav Grčija, ki že leta blokira Makedonijo. Zdaj ji bo ob boku lahko tekla Hrvaška, je ocenila komentatorka Standarda.

FAZ pa v analizi jasno opozarja, da je bilo mednarodno arbitražno sodišče vzpostavljeno ob posredovanju Evropske unije. Četrtkovo razsodbo v Haagu pa ocenjuje kot ugodnejšo za Slovenijo. "V Piranskem zalivu, ki bi po mnenju Hrvaške moral na pol, je sodišče Sloveniji določilo približno tri četrtine. Slovenija je dobila tudi koridor do mednarodnih voda."

A ker Hrvaška zavrača, da bi bila sodba zanjo pravno zavezujoča, zdaj vse bolj grozi, da bi ta že od leta 1991 tleči spor lahko eskaliral, navaja časnik.

V opisu dogodkov, ki so pripeljali do sklenitve arbitražnega sporazuma, ki je potem omogočil tudi vstop Hrvaške v EU s 1. julijem 2013, FAZ izpostavlja tudi, da "so v Zagrebu vse odtlej upali, da bodo lahko našli izhod" iz sporazuma.

Priložnost se jim je ponudila julija 2015, ko se je izkazalo, da se je slovenski arbiter v nasprotju s pravili pogovarjal z vlado v Ljubljani o stanju sicer strogo zaupnih pogovorov, navaja FAZ in opisuje znan potek dogodkov, ki so pripeljali do odločitve Hrvaške za enostranski izstop iz arbitraže.

Časnik navaja tudi izjave slovenskega premierja Mira Cerarja, da gre pri arbitražni razsodbi za zgodovinsko odločitev, ki bo končno in dokončno rešila spor o meji. Slovenija bo sodbo uresničila, "kar pomeni, da bo sporna območja zdaj vključila v svoje ozemlje".

FAZ pa ob tem opozarja še na "grožnje" zunanjega ministra Karla Erjavca v zadnjih mesecih, da bi lahko imeli turisti na poti na hrvaško obalo težave, če Hrvaška ne bo sprejela razsodbe. Za razliko od Hrvaške je Slovenija članica schengenskega območja in ima tako v rokah sredstvo pritiska. Že uro dolgi zastoji na glavnih prometnicah iz Nemčije proti hrvaški obali bi lahko močno škodili hrvaškim turističnim tokovom. Turizem pa predstavlja približno četrtino hrvaškega bruto domačega proizvoda, še opozarja nemški dnevnik.