Schulz se bo 24. septembra podal v boj z nemško kanclerko Angelo Merkel iz CDU, ki bo kandidirala že četrtič.
Svoje imenovanje je danes na Twitterju potrdil tudi Schulz. Zapisal je, da ga je vodstvo stranke imenovalo za kanclerskega kandidata in dodal, da gre za fantastičen občutek in da je hvaležen.
Zbranim na sedežu stranke je dejal, da se bo boril za večjo enakost in premostitev "globokih razlik" v Nemčiji. Dodal je, da se bo zavzemal za bolj pravična davčna pravila in da bo ljudem na podeželju skušal zagotoviti enake ugodnosti, kot jih imajo ljudje v mestih, na spletni strani poroča Reuters.
Pozval je tudi k večji solidarnosti na področju migracij v Evropi, dejanja madžarskega premierja Viktorja Orbana pa je označil za žalitev za evropsko enotnost. Napovedal je tudi odločen boj proti terorizmu. "Proti tem morilcem se je treba boriti s trdo roko," je dejal po poročanju dpa.
Ob tem je dejanja in komentarje novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede vprašanj na področju človekovih pravic označil za popolnoma nesprejemljive, še poroča Reuters.
Kot poroča dpa, je kandidat SPD evropskim populistom napovedal boj. AfD ni Alternativa za Nemčijo, ampak škoda za Nemčijo, je dejal. "Kdor napada svobodo medijev in govori o lažnivih medijih, želi drugačno državo," je povedal.
Drugim strankam je sicer za predvolilni boj ponudil pravičen dogovor proti lažnim novicam, obrekovanju in hujskanju na družbenih omrežjih.
Schulza je kot kandidata za nemškega kanclerja, pa tudi predsednika SPD, 24. januarja soglasno potrdil že izvršni odbor stranke, danes pa je odločalo predsedstvo.
Na marčevskem izrednem kongresu stranke naj bi po pričakovanjih 61-letnega Schulza izvolili tudi za novega predsednika SPD, ki bo na tem položaju nasledil zunanjega ministra Sigmarja Gabriela, ki se je odrekel kandidaturi za kanclerja.
SPD upa, da bo pod vodstvom Schulza na volitvah dosegla boljši rezultat, potem ko je Gabriel v javnomnenjskih anketah glede podpore stalno zaostajal za Merklovo.
V petek objavljena anketa kaže, da je podporo SPD od začetka leta narasla za tri odstotne točke na 24 odstotkov.
Če bi Nemci lahko neposredno volili kanclerja, bi Merklova dobila 44 odstotkov glasov, Schulz pa 40 odstotkov, kaže anketa, ki jo je objavila nemška javna televizija ZDF. Kar 71 odstotkov podpornikov SPD pa upa, da bo zamenjava vodilnega človeka stranke izboljšala možnosti stranke na volitvah.
Anketa pa tudi kaže, da SPD še vedno zaostaja 12 odstotnih točk za CDU Merklove in njeno zaveznico CSU, ki lahko pričakujeta 36-odstotno podporo.
Schulz je sicer novinec v nemški politiki, saj je bil od leta 1994 dejaven v Evropskem parlamentu, nazadnje kot predsednik.
Rodil se je 20. decembra 1955 v majhnem nemškem mestu Hehlrath v bližini meje med Nemčijo, Nizozemsko in Belgijo. Poleg nemščine tako govori tekoče nizozemsko in francosko, pa tudi angleško, italijansko in špansko.
Politično pot je začel z 19 leti. Leta 1987 je postal najmlajši župan občine Würselen v najgosteje naseljeni nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. Enajstletno županovanje je, kot sam pravi, skovalo njegovo navdušenje nad evropskim projektom.
V Evropski parlament je bil prvič izvoljen leta 1994. Deset let pozneje je bil izvoljen za vodjo politične skupine evropskih socialdemokratov. Na tem položaju je ostal do leta 2012, ko je postal predsednik Evropskega parlamenta. Na čelu parlamenta je bil dvakrat po dve leti in pol. Novembra lani pa je sporočil, da letos ne bo kandidiral za tretji mandat na čelu Evropskega parlamenta, temveč na nemških parlamentarnih volitvah kot nosilec liste socialdemokratov v Severnem Porenju - Vestfaliji.
