Nekdanji francoski minister Macron potrdil predsedniško kandidaturo

Nekdanji francoski minister za gospodarstvo Emmanuel Macron je danes obelodanil svojo kandidaturo na predsedniških volitvah, ki bodo v Franciji leta 2017. O kandidaturi 38-letnega nekdanjega varovanca aktualnega predsednika Francoisa Hollanda se je ugibalo že dalj časa, da bo kandidiral, pa so nato prejšnji teden prvi napovedali njegovi sodelavci.

Odločitev Macrona pet mesecev pred volitvami prinaša nov pritisk na Hollanda, ki se sooča z eno izmed najnižjih podpor javnosti kakemu povojnemu predsedniku. Po pričakovanjih bo aktualni predsednik do konca leta sporočil, ali bo za predsedniški stolček kandidiral znova.

Macron je ob objavi kandidature danes pozval k izhodu iz "političnega statusa quo". To je potrebno za soočenje z izzivi "nove dobe", je dodal. "Pripravljen sem," je še dejal ob napovedi kandidature, ki jo je postavil "pod znak upanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za prizorišče napovedi kandidature je Macron izbral športno dvorano v predmestni četrti Bobigny na severovzhodu Pariza. "Naš politični sistem je blokiran," je še poudaril in dodal, da politični ustroj in logika politikov hromijo zmožnosti Francije, da bi napredovala.

"Od znotraj sem videl praznino našega političnega sistema, izmeril sem, kakšna je cena zavračanja preživelih pravic klanskega sistema, ki je postal glavna ovira preoblikovanju naše države," je dodal Macron, ki je avgusta izstopil iz vlade. "Zavračam ta sistem," je še izjavil in pozval k globoki demokratični revoluciji, ki bo nadomestila recepte iz prejšnjega stoletja.

Poslovnemu svetu naklonjeni 38-letnik ni doslej kandidiral še na nobenih volitvah. V javnosti glede na oktobrsko javnomnenjsko raziskavo uživa 49-odstotno podporo. Njegovi pozivi k premostitvi razkola med levico in desnico ter njegovi nadstrankarski nastopi so všeč predvsem urbani mladini in poslovnim krogom.

Macron je aprila oblikoval lastno politično gibanje, ki ga je poimenoval En Marche (Na pohodu). Takrat je povedal, da želi promovirati nove ideje, ki niso ne na levici ne na desnici. Njegovo gibanje, ki od ustanovitve kritizira izvršno oblast, se je medtem organiziralo v 1700 lokalnih odborov, zbralo pa je tudi 2,8 milijona evrov donacij, pravijo Macronovi sodelavci.

Vrata v politiko in vlado je Macronu sicer odprl prav Hollande. Med dveletnim delovanjem je mladi politik pod vprašaj postavil 35-urni delavnik v Franciji, kar je bilo za socialiste dotlej nedotakljivo vprašanje, zaradi poslovnemu svetu naklonjenih politik pa je prišel v navzkriž s številnimi kolegi in aktivisti na levici. Med nekim javnim nastopom junija letos so ga sindikalisti obmetavali z jajci.

"Če bi bilo odobravanje kriterij, se v tej državi ne bi naredilo nič," pa je sam izjavil lani. Njegova odločenost, da se zoperstavi ustaljenim pravilom se ob poudarjanju, da ni ne na levici ne na desnici, razteza tudi v njegovo zasebno življenje. Pri 16 letih se je zaljubil v svojo 20 let starejšo srednješolsko učiteljico, s katero se je nato, ko je odrasle in končal šolanje, leta 2007 tudi poročil.

Glede na ankete bo na predsedniških volitvah - prvi krog bo aprila, drugi maja, zmagal kandidat desnosredinskih Republikancev, a nekateri analitiki spričo nepričakovane zmage Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA to postavljajo pod vprašaj. Trumpovo zmagoslavje bo skušala izkoristiti predvsem vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ki je prejšnji teden že predstavila slogan svoje kampanje.

Po pričakovanjih bo Macron na volitvah odvzel glasove sredinskih volivcev, ki bi sicer volili ali Republikance ali socialiste, a hkrati naj bi njegovo kandidaturo oviralo dejstvo, da za seboj nima strankarskega aparata.

Danes objavljena anketa ga je sicer postavila za drugo najbolj "predsedniško osebnost" za aktualnim favoritom volitev, 71-letnim nekdanjim premierjem iz vrst Republikancev Alainom Juppejem.

Kandidatov za predsedniško nominacijo Republikancev je skupaj sedem, med njimi sta tudi nekdanji francoski predsednik Nicolas Sarkozy, ki za razliko od umirjenih tonov Juppeja vse bolj prevzema ideje skrajne desnice, ter nekdanji premier Francois Fillon. Slednji bi lahko po poročanju AFP ogrozil tako Juppeja kot Sarkozyja. Prvi krog strankarskih volitev bodo Republikanci opravili v nedeljo.