REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nedostojni vladni vdor: Bo Kovšca zaradi konflikta interesov odstopil kot predsednik Državnega sveta?

Nedostojni vladni vdor: Bo Kovšca zaradi konflikta interesov odstopil kot predsednik Državnega sveta?Bo Kovšca pod stalnim nadzorom Janše? Vir: Twitter

Z združitvijo Stranke SMC in stranke GAS v novo stranko Konkretno so se odprla številna vprašanja.

Stranka SMC kot takšna praktično ne obstaja več.

Po drugi strani pa v parlamentu seveda delujejo poslanci, ki so bili izvoljeni na listi stranke SMC.

Vse tudi kaže, da zato, ker lahko v enem mandatu Državnega zbora nastane samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev, nekdanjim poslancem SMC ne bo uspelo oblikovati ločene poslanske skupine.

Človek, ki zaradi svoje funkcije v Državnem svetu torej sploh ne bi smel biti poslanec, sedaj vodi druge poslance in celo ministre, ki so del vladne koalicije!

Ob tem pa se zastavlja tudi vprašaje, ali s prestopom predsednika stranke GAS Alojza Kovšce v stranko Konkretno, kjer zaseda podpredsedniški položaj, ni prišlo do konflikta interesov.

Jasno je namreč, da ima s tem stranka Konkretno, ki je (preko nekdanjih poslancev SMC) članica vladajoče koalicije, pod svojim okriljem zdaj tudi najvišjo funkcijo v Državnem svetu.

In pregled predpisov kaže, da je položaj Kovšce postal de facto takšen, da se je sam znašel v nasprotju s svojim temeljnim poslanstvom in nalogami, ki jih opravlja v Državnem svetu.

Očitno gre tudi za nasprotje, ki bi lahko bilo ustavno sporno.

Odgovor na vprašanje, ali je Kovšca prekršil zakonodajo s področja integritete pa je ne glede na to – strogo formalno – nikalen.

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije namreč določa, da poklicni funkcionar ne sme biti član oziroma opravljati dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.

Prepoved je absolutna in je ni mogoče preseči z nobenim pravnim sredstvom.

Alojz Kovšca brez maske
Alojz Kovšca - brez maske... Vir: Twitter

Prav zaradi kršitve tega dela zakonodaje se je pod drobnogledom Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) znašel poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki še naprej opravlja tudi funkcijo člana sveta Madžarske samoupravne narodnostne skupnosti občine Lendava, kljub temu, da ga je KPK opozorila na nezdružljivost obeh funkcij.

Toda predsednik Državnega sveta ni istočasno še direktor v neki gospodarski družbi.

Je pa podpredsednik nove stranke, ki ima celo poslance v parlamentu – čeprav še nikoli ni bila na volitvah.

Situacija je res bizarna in takšna, kot je v Sloveniji še ni bilo.

Kovšca bi se zato moral razpoloviti v dve osebi – v politika, ki deluje znotraj Konkretno in sodeluje v vladi in nato v nepristranskega, zgolj interesno izbranega gospodarstvenika.

Toda ker je profesionalni politik seveda lahko član strank, Kovšca zato ne bi mogel kršiti zakona o integriteti in preprečevanju korupcije niti v primeru, če bi bil poklicni politik.

Ker pa je »z namenom ohranitve visoke stopnje strokovnosti in izločitve političnih interesov iz delovanja Državnega sveta zakonodajalec določil, da državni svetniki svojo funkcijo opravljajo nepoklicno,« Kovšca kot nepoklicni politik torej niti zato ne more kršiti protikorupcijske zakonodaje.

Toda prav omenjeni stavek sam, ki ga navaja tudi sama spletna stran Državnega sveta, kaže na nov problem in primer zakonsko nedoločene politične korupcije ter vsebinske nezdružljivosti funkcij, do katere je prišlo v primeru Kovšce.

Namen zakonodajalca je namreč bila »izločitev političnih interesov« iz delovanja Državnega sveta.

Oziroma, v kar se da največji meri.

Bo Kovšca kot predsednik Državnega sveta rušil zakone, ki jih bo sooblikoval kot podpredsednik stranke Konkretno? Tako kot nihče ne more biti sodnik v lastnem primeru, nihče tudi ne more nadzorovati samega sebe... Vir: Twitter

Toda – kako naj član, kaj šele predsednik Državnega sveta deluje zgolj »strokovno« in »apolitično«, ko pa se je sam tako kot predsednik GAS in še bolj s prestopom v Konkretno vpisal med člane stranke, ki je del sedanje vlade?

Kovšca bi se zato moral razpoloviti v dve osebi – v politika, ki deluje znotraj Konkretno in sodeluje v Janševi vladi in nato v nepristranskega, zgolj interesno izbranega gospodarstvenika, ki ocenjuje sprejete zakone v Državnem zboru s stališča delovnih in socialnih vidikov.

Jasno je, da je to nemogoče.

Tako kot nihče ne more biti sodnik v lastnem primeru nihče tudi ne more nadzorovati samega sebe.

Slovenski Državni svet, ki bi moral biti nekakšna »protiutež« Državnemu zboru je v slovenskem sistemu »uteži in protiuteži« (»cheks and balances«) očitno tudi na podlagi ravnanja Kovšce pokazal, da ima resno tovarniško oziroma ustavno napako.

Slovenski Državni svet, ki bi moral biti nekakšna »protiutež« Državnemu zboru je v slovenskem sistemu »uteži in protiuteži« (»cheks and balances«) očitno tudi na podlagi ravnanja Kovšce pokazal, da ima resno tovarniško oziroma ustavno napako.

In da omogoča vdor političnih, strankarskih interesov v organ, ki bi moral biti po definiciji apolitičen.

Res je, da se je ta anomalija pokazala že v trenutku, ko je bil Alojz Kovšca kot vodja »Gospodarsko aktivne stranke« (GAS), nekdanje Liberalno gospodarske stranke, ki jo je Kovšca vodil od oktobra leta 2013 in je na državnozborskih volitvah leta 2014 zbrala – le 0,05% glasov - postal svetnik in predsednik Državnega sveta.

V Državni svet je bil namreč izvoljen kot predstavnik obrtnikov in ne kot vodja politične stranke in nato postal njegov predsednik.

Toda kljub temu je jasno, da je položaj Kovšca postal de facto takšen, da se je znašel v nasprotju s svojim temeljnim poslanstvom in da se je dejansko s svojim prestopom v Konkretno znašel v dejanskem konfliktu interesov, pa čeprav ga zakonodaja (še) ne sankcionira.

GAS je bila namreč izvenparlamentarna stranka. Stranka Konkretno pa ima poslance v Državnem zboru in ministre v Janševi vladi.

Državni svet Republike Slovenije pa je predstavniško telo, ki ga Ustava Republike Slovenije opredeljuje, drugače, kot praviloma nepolitično zastopstvo socialnih, gospodarskih, poklicnih in lokalnih interesov.

Sestavljen je iz:

- predstavnikov delovnih in socialnih interesov (funkcionalni interesi), in

- predstavnikov lokalnih interesov (teritorialni interesi).

Interese, ki pokrivajo  vse glavne segmente družbe, med seboj sooča štirideset državnih svetnic in svetnikov:

Predstavnikov političnih strank pa v tem svetu – ni.

- 4 predstavniki delodajalcev,

- 4 predstavniki delojemalcev,

- 4 predstavniki kmetov, obrtnikov ter samostojnih poklicev,

- 6 predstavnikov negospodarskih dejavnosti,

- 22 predstavnikov lokalnih interesov.

Predstavnikov političnih strank pa v tem svetu – ni.

Kar je logično, saj je temu namenjen Državni zbor, kjer stranke za sedeže v parlamentu tekmujejo na volitvah.

Vlada, Jelinčič in državni svet
V času Šarčeve vlade je bila zakonodaja prav zaradi vračanja zakonov s strani Državnega sveta v ponovno glasovanje velikokrat odvisna od Zmaga Jelinčiča. Vir: Twitter

V resnici je Državni svet nekakšen slovenski »senat« oziroma drugi dom parlamenta, ki mu je poverjena vloga »nadzornika« dela Državnega zbora.

To je razvidno tudi iz člena 100 ustave Slovenije, ki določa: »Član Državnega sveta ne sme biti hkrati poslanec v Državnem zboru,« istočasno pa članom Državnega sveta podeljuje enako imuniteto kot poslancem.

Državni svetniki so zaposleni na različnih družbenih in gospodarskih področjih, ki so prek interesnih skupin zastopana v Državnem svetu, tako »ohranjajo vsakodnevni stik s področjem, ki ga zastopajo.«

Sestava Državnega sveta naj bi »nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek.«

Sestava Državnega sveta naj bi 'nevtralizirala vpliv političnih strank, ki se predvsem prek Državnega zbora vključujejo v zakonodajni postopek.'

Volitve v Državni svet so posredne, preko ustreznih interesnih organizacij oziroma lokalnih skupnostih.

»Prav iz tega razloga pri takih volitvah ni potrebno predstavništvo političnih strank, vendar pa politični vpliv ni povsem izključen iz delovanja Državnega sveta. Največji vpliv imajo politične stranke prek svetnikov, ki so predstavniki lokalnih interesov. Volijo jih predstavniška telesa lokalne skupnosti, ki se oblikujejo na podlagi splošnih volitev, na katerih imajo politične stranke odločujočo vlogo. Mnogo manjši vpliv kot pri predstavnikih lokalnih interesov pa ima politika pri predstavnikih funkcionalnih interesov,« piše na sami spletni strani Državnega sveta.

Javna dela - državni svet
Državni svet je imel tudi pomembno vlogo pri zakonodaji, ki je obravnavala javna dela. Vir: Twitter

Toda sedaj lahko vidimo, kako svetnik, ki naj bi predstavljal obrtnike, predseduje »nadzornemu« Državnemu svetu, istočasno pa sedi v vodstvu stranke, ki ima svoje poslance v Državnem zboru, te poslance pa sedaj kot njihov podpredsednik vodi - Kovšca.

Človek, ki zaradi svoje funkcije v Državnem svetu torej sploh ne bi smel biti poslanec, sedaj vodi druge poslance in celo ministre, ki so del vladne koalicije!

S tem je zagotovo prekršen vsaj duh slovenske ustave in namen zakonodajalca, ki je takšno ustavo sprejel.

Državni svet ima ob tem pomembno funkcijo, saj lahko:

V novi vlogi pa naj bi sedaj Kovšca celo še nadzoroval - Državni zbor in poslance. To je seveda misija nemogoče.

- predlaga Državnemu zboru sprejem zakonov,

- daje Državnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti,

- zahteva, da Državni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča,

- zahteva preiskavo o zadevah javnega pomena iz 93. člena.

Pri tem pa iz prakse vemo, da je Alojz Kovšca že v času Šarčeve vlade Državni svet pogosto vodil tako, da je zavračal zakone Državnega zbora, v času Janševe vlade pa je »obrnil ploščo« in se te vloge vzdržal.

Zakaj, je na podlagi njegovih stališč seveda jasno.

So namreč odkrito šovinistična.

V novi vlogi pa naj bi sedaj Kovšca celo nadzoroval še Državni zbor in poslance.

To je seveda misija nemogoče.

Vdor strankarske politike ob pomoči lažnih zastopnikov »funkcionalnih interesov« kaže, da se Slovenija spreminja v državo, ki se ji poveljuje iz enega samega centra – vlade in njenega predsednika.

Pa tudi, da je čas, da se takšen Držvni svet, kot je danes, spremeni ali pa dodatno zavaruje pred vdorom strankarske politike in podrejanja s strani vlad.

Delite članek