REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

NATO predstavil načrte za primer vojne z Rusijo: Je to pravi razlog za vojaško bolnišnico v Ljubljani?

NATO predstavil načrte za primer vojne z Rusijo: Je to pravi razlog za vojaško bolnišnico v Ljubljani? Simulacija napada na Koper. Vir: Posnetek zaslona, X

Slovenijo je nedavno presenetila vest, da bo obrambno ministrstvo (MORS) gradilo vojaško bolnišnico v Ljubljani.

Bolnišnica dr. Petra Držaja v Ljubljani bo namreč dobila tretji trakt oz. severni prizidek. V povečani bolnišnici bo deloval Nacionalni center za izredne razmere, ki bo zagotavljal zdravstveno oskrbo za vojaške namene, hkrati pa bo mogoča tudi njegova uporaba v okviru javnega zdravstva.

V novih prostorih bo prostora za najmanj 160 bolniških postelj, vrednost projekta je 87 milijonov evrov.

Poleg tega ministrstvo načrtuje vzpostavitev 33 milijonov evrov vrednega Situacijskega centra kibernetske obrambe, ki bo prav tako stroškovno vključen v okvir prizadevanj za izpolnjevanje zaveze Natu o dvoodstotnih izdatkih za obrambni proračun.

Omenjena projekta so na MORS začrtali v času, ko nadomestno funkcijo ministra opravlja predsednik vlade Robert Golob, izvedbo omenjenih projektov pa bo prevzel najverjetnejši naslednik Marjana Šarca na ministrskem položaju Borut Sajovic.

Bolnišnica Petra Držaja
Bolnišnica Petra Držaja naj bi dobila prizidek. Vir: Posnetek zaslona

Zanimivo je tudi, da zoper ta projekt ni odpora ne v opoziciji ne v Levici, ki sicer redno nasprotuje povečevanju stroškov za obrambo.

Levica celo pozdravlja odločitev vlade, da ustanovi vojaško bolnico.

»V Levici nasprotujemo povečevanju izdatkov za orožje. Vedno smo vztrajali, da lahko vojska namesto oboroževanja za misije v tujini opravlja bolj družbenokoristne funkcije pri nas doma. Zato pozdravljam današnjo odločitev vlade, da ustanovi vojaško bolnišnico v sklopu bolnice Petra Držaja v ljubljanski Šiški. Novo krilo bo po začetnih načrtih obsegalo 160 postelj, njene kapacitete pa bodo na voljo tudi civilistom. Nedostopnost zdravstva je ena izmed perečih težav naše družbe, ki jo moramo reševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi,« so sporočili iz Levice.

Na vprašanje, zakaj je bilo potrebno tako nepričakovano sprejeti omenjeno odločitev pa morda dajejo načrti zveze NATO glede – vojne z Rusijo.

Glede na to, da NATO vojno z Rusijo predvideva v roku do osmih let in verjetno še prej je to dovolj časa tudi za izgradnjo bolnišnic in podobne infrastrukture v članicah zahodnega vojaškega pakta. Vojna v Ukrajini pa se bo skoraj zagotovo zavlekla v leto 2025 in morda še dlje.

Glede na to, da jo NATO predvideva v roku do osmih let in verjetno še prej je to dovolj časa tudi za izgradnjo bolnišnic in podobne infrastrukture v članicah zveze NATO.

Vojna v Ukrajini pa se bo skoraj zagotovo zavlekla v leto 2025 in morda še dlje.

Vodja logistike v zvezi NATO je namreč pravkar dejal, da bo zavezništvo pod vodstvom ZDA verjetno moralo evakuirati veliko število žrtev z bolnišničnimi vlaki.

Zveza NATO bi se v primeru velike vojne z Rusijo morala spopasti z velikim številom poškodovancev na fronti brez možnosti, da bi jih na zdravljenje prepeljala po zraku, je dejal vodja logistike bloka.

Natovi koridorji
Koridorji Nata. Vir: Posnetek zaslona, X

Generalpodpolkovnik Alexander Sollfrank, vodja Natovega združenega poveljstva za podporo in omogočanje (JSEC), je v pogovoru za agencijo Reuters v sredo opisal težave, s katerimi bi se soočile enote.

»Izziv bo hitro zagotoviti visokokakovostno oskrbo za, v najslabšem primeru, veliko število ranjencev,« je dejal Sollfrank.

Okolje hipotetičnega spopada z Rusijo bi bilo povsem drugačno od tistega, s katerim so se ZDA in njihovi zavezniki soočali v Afganistanu in Iraku, je dodal.

Zveza NATO bi se v primeru velike vojne z Rusijo morala spopasti z velikim številom poškodovancev na fronti brez možnosti, da bi jih na zdravljenje prepeljala po zraku, je dejal vodja logistike zahodnega vojaškega bloka.

Za razliko od upornikov na Bližnjem vzhodu ima Rusija vojaške zmogljivosti, s katerimi lahko ogrozi Natova letala, je opozoril Sollfrank in napovedal, da bi bilo treba medicinske evakuacije izvajati na tleh.

»Zaradi načrtovanja je treba preučiti vse možnosti za prevoz velikega števila ranjencev v zdravstvene ustanove, kar vključuje vlake, morda pa tudi avtobuse,« je dejal Natov uradnik.

Po poročanju CNN iz začetka tega meseca Ukrajina za evakuacijo ranjenih vojakov s frontne črte trenutno uporablja bolniške vlake.

Natovo logistično poveljstvo v mestu Ulm na jugu Nemčije je nedavno izvedlo vajo, ki je temeljila na usklajevanju medicinskih evakuacij, navaja Reuters.

Načrti JSEC za izredne razmere bi potrebovali pravno podlago za vprašanja, kot je pospešen prevoz zdravil čez državne meje, je dejal Sollfrank.

Pozval je tudi k »vojaškemu medicinskemu schengnu« - podobno kot blok potrebuje »vojaški schengen« za hitro razporeditev vojakov in orožja na svojem vzhodnem krilu, je dejal uradnik.

ZDA in njihove zaveznice trdijo, da Rusija morda načrtuje napad na države Nata in da lahko Zahod z oboroževanjem Ukrajine ta izid odloži ali prepreči.

Vojaški blok pod vodstvom ZDA se sicer že desetletja širi v Evropi, kar je v nasprotju z zagotovili, ki so bile s strani Zahoda dane Moskvi, še preden je leta 1990 privolila v združitev Nemčije.

Sicer pa je že junija letos Telegraph poročal, da se NATO pripravlja na morebitni spopad z Rusijo.

Vir: Posnetek zaslona

NATO pripravlja načrte za napotitev več deset tisoč ameriških vojakov vzdolž »kopenskih koridorjev« v Zahodni Evropi v primeru vojne z Rusijo, je za britanski Telegraph povedal višji strateg.

Nadomestni koridorji iz Italije, Grčije in Turčije bi potekali skozi Slovenijo in Hrvaško na Madžarsko ter skozi Bolgarijo in Romunijo.

Lani so se članice vojaškega bloka pod vodstvom ZDA dogovorile, da bodo imele 300.000 vojakov pripravljenih za napotitev, domnevno kot odgovor na potencialni ruski napad.

Vendar so vaje usposabljanja razkrile birokracijo in ozka grla v infrastrukturi, ki preprečujejo hiter prenos osebja in materiala po celini.

Vojaško vodstvo Nata si zato prizadeva zagotoviti, da toka vojakov ne bi ustavili verjetni ruski napadi na pristanišča, ki jih ameriška vojska uporablja za raztovarjanje svojega tovora, je v torek poročal Telegraph.

»Jasno je, da ogromne logistične baze, kot jih poznamo iz Afganistana in Iraka, niso več možne, ker bodo napadene in uničene zelo zgodaj v konfliktni situaciji,« je tedaj generalpodpolkovnik Alexander Sollfrank, vodja Natovega poveljstva za logistiko JSEC, povedal časopisu.

Glavna pot za ameriške enote v primeru vojne z Rusijo bi bila prek nizozemskega pristanišča Rotterdam v Nemčijo in na Poljsko, piše v poročilu.

Nadomestni koridorji iz Italije, Grčije in Turčije bi potekali skozi Slovenijo in Hrvaško na Madžarsko ter skozi Bolgarijo in Romunijo.

Vir: Posnetek zaslona, X

Obstajajo tudi načrti za vključitev Norveške, Švedske in Finske za rezervno logistiko.

Do nove zaostritve bi lahko prišlo, če bo Rusija napadena z raketami dolgega dosega, ki jih bo v resnici, pod krinko Ukrajincev, upravljal NATO.

To bi lahko povzročilo ruski odgovor, ki morda ne bi bil omejen le na Ukrajino.

Ob tem NATO (video na koncu) načrtuje celo pošiljanje do 800.000 vojakov v Evropo.

Neposredni konflikt z Natom bi bil po mnenju Moskve eksistenčna grožnja Rusiji, glede na premoč bloka v konvencionalnih silah. Posledično bi vsak tak spopad upravičil uporabo jedrskega orožja v skladu z rusko jedrsko doktrino.

Prav tako se je potrebno zavedati, da je bil prihod ruskih vojaških mobilnih bolnišnic na mejo z Ukrajino eden najbolj resnih znakov, da je pred nami vojaški spopad.

Gradnja vojaške bolnišnice v Sloveniji ob enem od transportnih koridorjev zveze NATO ima zato bolj zlovešč prizvok, kot se to na prvi pogled zdi.

Neposredni konflikt z Natom bi bil po mnenju Moskve eksistenčna grožnja Rusiji, glede na premoč bloka v konvencionalnih silah.

Posledično bi vsak tak spopad upravičil uporabo jedrskega orožja v skladu z rusko jedrsko doktrino. In zelo verjetno je, da bodo v tem primeru cilji tudi prometni koridorji zveze NATO, od koprskega pristanišča pa vse do znamenitih »ljubljanskih vrat«.

Kaj bi se zgodilo, če bi le 15 kilotonski izstrelek zadel Koper, pa si lahko ogledate tukaj.

Bolj natančna simulacija razdejanja ob zadetku Kopra z enim samim 50 kilotonskim Iskanderjem pa je tukaj.

Vir: Posnetek zaslona

Kot kaže simulacija, bi Koper praktično izginil iz zemljevidov, z njim pa tudi pristanišče zveze NATO.

In v tem primeru tudi bolnišnica v Ljubljani s 160 posteljami ne bo v veliko pomoč.

Veliko bolje bi verjetno bilo, če bi namesto v postelje za ranjence, ki nam jih ponujajo sedanji politiki raje investirali v volilne glasove - strankam, ki nas ne bodo peljale v termonuklearno vojno.

Kajti vse, ki imajo danes poslance v parlamentu nas vodijo točno v to, samomorilsko smer.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke