Na Vrbini pri Krškem končujejo pripravljalna dela za gradnjo skladišča radioaktivnih odpadkov

Pripravljalna dela za gradnjo odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO), ki jih je Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) začela marca, bodo ta mesec končali. Skupaj z davkom bodo stala skoraj 720.000 evrov. Odlagališče naj bi začeli graditi prihodnje leto in zgradili v treh letih. Poskusno naj bi začelo obratovati leta 2021.

Z ARAO so za STA sporočili, da po geodetskih meritvah in drugih potrebnih postopkih za preverjanje ustreznosti vgrajenega materiala nadaljujejo gradnjo predobremenilnega nasipa, ki bo podlaga za plato, na katerem bodo stali nadzemni objekti odlagališča. Končna nadmorska višina odlagališčnega platoja bo enaka višini platoja, na katerem stoji krška nuklearka.

Predobremenilni nasip, ki je pri zaščiti jedrskih objektov običajen varovalni ukrep in ga morajo pred gradnjo odlagališča še utrditi, naj bi to zaščitil tudi v primeru največjih možnih poplav. Rok za končanje del je konec avgusta in jih bodo do takrat zagotovo končali, so zatrdili.

Dodali so, da celotni projekt napreduje, "čeprav glede na običajno vsako leto pozno zagotovljena sredstva za izvajanje dela omenjene agencije nekoliko počasneje, kot je bilo prvotno predvideno".

Projektno dokumentacijo za gradbeno dovoljenje so že izdelali in je v reviziji. V izdelavi sta še referenčna dokumentacija in varnostno poročilo. Pripravljeno je poročilo o vplivih na okolje, agencija pa je maja oddala vlogo za okoljevarstveno soglasje. Potekajo tudi dejavnosti za certificiranje betonskega zabojnika za pakiranje odpadkov.

Glede na potek projekta, bi lahko gradbeno dovoljenje dobili prihodnje leto. Poskusno obratovanje odlagališča bi bilo možno leta 2021, kar pomeni, da bi ob navedenem poteku potrjeni načrt naložbenega programa prekoračili za približno eno leto, so še zapisali.

Po podatkih ARAO naj bi celotna naložba brez hrvaške soudeležbe stala približno 160 milijonov evrov. Z odlaganjem hrvaškega dela odpadkov iz krške nuklearke bi se naložba podražila za 20 milijonov evrov, slovenski stroški pa bi se v primeru hrvaškega sodelovanja znižali na slabih 100 milijonov evrov.

Sicer v okviru projekta NSRAO za zdaj načrtujejo gradnjo prvega od štirih možnih silosov. Naložbo nameravajo v štirih petinah pokriti s sredstvi sklada za razgradnjo krške nuklearke, preostalo pa z državnim oz. s proračunskim denarjem.

Gradnjo odlagališča načrtujejo po dveh scenarijih. Po prvem naj bi tam odlagali slovensko polovico omenjenih odpadkov krške nuklearke in tovrstne odpadke, ki v državi nastajajo v medicini, pri raziskovanju in v industriji.

Drugi scenarij predvideva, da bi po meddržavni pogodbi pri projektu sodelovala tudi Hrvaška in da bi v odlagališču na Vrbini poskrbeli še za njeno polovico nuklearkinih jedrskih odpadkov.

Omenjene odpadke zdaj skladiščijo v nuklearki, dovolj prostora zanje naj bi imeli do leta 2022.