Na Brdu poziv EU in članicam k ohranitvi Zahodnega Balkana na vrhu prioritet

Predsedniki držav pobude Brdo Brioni so na današnjem srečanju v soglasno sprejeti deklaraciji poudarili, da mora Zahodni Balkan ostati v središču interesa Bruslja in članic EU. Poudarili so tudi, da je treba vsa odprta vprašanja rešiti s političnim dialogom ter v skladu z mednarodnim pravom in dobrososedskimi odnosi.

Na srečanju, ki je minilo v znamenju odprtega in iskrenega dialoga med pobudnicama procesa in članicama EU Slovenijo in Hrvaško ter državami Zahodnega Balkana, ki so na različni stopnjah približevanja evroatlanskim integracijam, je bilo, kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, očitno, da je med državami Zahodnega Balkana pomanjkanje dialoga.

Vendar pa samo proces Brdo Brioni za to ne bo dovolj, zato so v sklepni deklaraciji izpostavili pomen ukvarjanja Evropske unije in njenih članic z regijo, potrebo po konkretnih političnih dejanjih unije, vzpodbujanju sprave, atmosfere sožitja, je dejal Pahor.

Na novinarski konferenci po srečanju je tudi dejal, da morata biti v zavesti vseh članic EU, ne samo institucij unije v Bruslju, v središču varnost in stabilnost na Balkanu, saj je treba storiti vse, da se na Zahodnem Balkanu ohranijo mir, varnost in blaginja.

V sklepni izjavi so voditelji poudarili, da samo obljuba daljne možnosti članstva v EU ne zadošča za ohranitev zaupanja v pridružitveni proces v Jugovzhodni Evropi. Potrebna so konkretna politična dejanja. Širitev je politični proces, je poudaril Pahor.

V izjavi so tudi strinjali, da je reševanje vseh odprtih vprašanj s političnim dialogom ter v skladu z mednarodnim pravom in dobrososedskimi odnosi predpogoj za dosego pravičnih rešitev. EU in njene institucije so v primeru potrebe pozvali k bolj aktivnemu angažmaju glede tega vprašanja.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, ki je bil poseben gost srečanja, je na novinarski konferenci izpostavil, da je kljub burni preteklosti Zahodnega Balkana pomembno iskati skupno prihodnost. "V Evropi bi morali vedeti, da vse, kar v tej regiji uspe ali ne uspe, vpliva na vso Evropo," je poudaril. Mir in stabilnost v regiji morata biti prioriteta EU in članic unije, je dejal.

Potrdil je zavezanost in podporo Nemčije regiji, tudi preko berlinskega procesa, ter dejal, da bo Nemčija po svojih zmožnostih prispevala k temu, da bo regija ostala na vrhu prioritet EU.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je dejala, da izzivi v regiji niso majhni in da ne bi se smeli slepiti, da nekatera odprta vprašanja ne bi mogla znova eskalirati, zato je treba o njih govoriti. "Zdaj smo v vakuumu," je poudarila in pojasnila, da so v EU utrujeni od širitev, v Jugovzhodni Evropi utrujeni od reform, saj ni napredka pri približevanju EU in Natu. Zato je po njenem pomembno, da koncept širitve ne bo samo retorika, ampak podprt s konkretnimi koraki in da bo Zahodni Balkan redno na dnevnem redu EU.

Vsi trije so izpostavili, da je srečanje potekalo v času velikih mednarodnih sprememb, novih negotovosti in razvoja dogodkov, v času poslabšanih razmer v Jugovzhodni Evropi in zaostrene retorike v regiji.

Kot je dejal Steinmeier, je potrebno tudi boljše sodelovanje v regiji, uresničevanje dogovorjenih projektov na področju infrastrukture, energetike, države regije morajo nadaljevati reforme, krepiti pravno državo, boj proti korupciji. To je pomembno tudi za stabilizacijo demokracije in boljše gospodarsko okolje, je dejal.

Vsi so tudi izpostavili pomen procesa Brdo Brioni za odprt dialog med državami v regiji o odprtih vprašanjih.