Mineva deset let od katastrofalnih poplav v Železnikih in drugod po državi

Na današnji dan pred desetimi leti je Slovenijo prizadela vodna ujma, ki je terjala šest življenj in povzročila za 223 milijonov evrov škode. Najhuje je bilo na območju Občine Železniki. Opustošeni kraji, med katerimi sta bila tudi Kropa in Bohinj, so bili v nekaj letih povsem sanirani, a v Železnikih bi se lahko katastrofa znova ponovila.

Ujma je bila posledica izdatnih padavin, ki so povzročile hiter porast pretokov rek, predvsem na območju Baške grape, Davče ter širšega Cerkljanskega in Škofjeloškega hribovja. Na meteorološki postaji v Davči so denimo v zgolj 50 minutah izmerili več kot 80 milimetrov dežja. Narasle reke in hudourniki so povzročili veliko razdejanja.

Največje opustošenje so povzročile Selška Sora, Davščica in Kroparica. Poplavljali so tudi hudourniki in reke na območju Karavank, v predgorju Kamniško Savinjskih Alp, na Kranjskem in Domžalskem polju, ter v Tuhinjski dolini in na širšem celjskem območju. Poleg razlivanj hudournikov so se prožili zemeljski plazovi.

Po uradnih ocenah je ujma v celotni država povzročila za 223 milijonov evrov škode, od tega največ v Železnikih, kjer je bilo poškodovanih ali uničenih 350 hiš, zdravstveni dom, cerkev, pokopališče in ostali objekti. Voda in plazovi so uničili tudi veliko prometne in druge infrastrukture.

Ob sanaciji se je pokazala velika solidarnost, saj so domačinom na pomoč priskočile številne organizacije in posamezniki. Opustošeni kraji, med katerimi so bili tudi Kropa, Bohinj in Tržič, so bili v nekaj letih povsem sanirani, obnovljena je bila tudi skoraj povsem uničena vojaška bolnišnica Franja.

Kljub velikim vložkom v prenovo pa bi se lahko podobna katastrofa v Železnikih znova ponovila. "Če bi se sedaj ponovile podobne količine dežja kot pred desetimi leti, bi bila verjetno situacija zelo podobna kot takrat," je za STA povedal župan Občine Železniki Anton Luznar. Država se namreč še vedno ni lotila ukrepov za protipoplavno varnost, ki naj bi stali 35 milijonov evrov.

Gradbeno dovoljenje za začetek del na ureditvi Selške Sore sedaj pričakujejo v drugi polovici prihodnjega leta. Zaključek prve faze je predviden leta 2020, še bolj varni pa bodo Železniki po letu 2022, ko naj bi bila zaključena tudi druga faza, to je ureditev zadrževalnika pod Sušo.