Migrantska kriza v Sloveniji letos že obremenila proračun za več kot 870.000 €

Slovenski policisti na meji s Hrvaško spet dnevno beležijo večje število poskusov nezakonitega prehoda meje. Do 20. maja so slovenski policisti prijeli nekaj več kot 1900 ljudi, ki so v državo poskušali vstopiti na nezakonit način. Do 24. maja jih je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 1071. Lani jih je bilo v celem letu 1476, leta 2016 pa 1308.

Kot je v pogovoru pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, jih 80 odstotkov takoj že na meji izrazi namero, da bodo zaprosili za mednarodno zaščito.

Vsakega prosilca obravnavajo individualno in letos so do konca aprila že rešili nekaj več kot 200 prošenj za mednarodno zaščito. Pozitivno za prosilce so jih rešili 28, 71 so jih zavrnili, 114 pa zavrgli.

V slednjem primeru to pomeni, da je bilo ugotovljeno, da so prošnjo že oddali v kaki drugi članici EU in jih Slovenija lahko v skladu z dublinsko uredbo tja vrne. Letos je bilo do konca aprila izpeljanih 16 tovrstnih primerov.

Veliko prosilcev se sicer že med procesom izpolnjevanja formalne prošnje za azil odloči nadaljevati pot proti drugim članicam EU. A glede na besede Šefica jih večino ujamejo, saj jim je na primer avstrijska policija letos vrnila le devet oseb. Te pa potem lahko obravnavajo v skladu z določili zakona o tujcih. Načeloma jih doleti vrnitev v državo, iz katere so prišli oz. vrnitev v domovino.

Tovrstni način vračanja velja tudi za tiste tujce, ki so za mednarodno zaščito zaščito zaprosili v kateri drugi članici EU, ne pa tudi v Sloveniji in se jih lahko vrne v to državo na podlagi dublinske uredbe.

Kar nekaj prišlekov pa zavrnejo že na meji. Slovenski policisti so tako letos do konca aprila na podlagi mednarodnih sporazumov tujim varnostnim organom zavrnili 261 tujcev, od tega se jih je največ vrnilo na Hrvaško - 224.

Zaradi izbruha begunske krize so leta 2015, ko so slovensko ozemlje dnevno prehajale množice več tisoč ljudi, močno narasli tudi stroški za obvladovanje tega toka. Notranje ministrstvo je tedaj zabeležilo za 22,45 milijona evrov stroškov, povezanih z migracijami. Lani so ostali pod desetimi milijoni.

Od začetka leta 2018 podatke glede obvladovanja migrantske krize zbira urad za oskrbo in integracijo migrantov, stroški pa za prve štiri mesece znašajo 876.337 evrov.

V to se štejejo stroški dela zaposlenih v državnih in občinskih organih, javnih zavodih, stroški za sprejem in začasno namestitev migrantov, stroški opreme, prostovoljcev, občin in podobno, navajajo na ministrstvu za notranje zadeve.

Slovenija sicer pri soočanju z migrantsko krizo ni bila sama in je prejela tudi nujno pomoč evropskega sklada za azil, migracije in integracijo (AMIF) in evropskega sklada za zagotavljanje notranje varnosti (ISF). Skupaj doslej nekaj manj kot 9,5 milijona evrov. K temu je treba prišteti še sredstva Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) v višini 1,5 milijona evrov, navajajo na ministrstvu in dodajajo, da je v aktualni finančni perspektivi do leta 2020 Sloveniji v skladih, ki so namenjeni azilantom, migrantom in zunanji meji, sicer na voljo nekaj več kot 55 milijonov evrov.

Po besedah Šefica se iz teh skladov financira tudi vračanje migrantov - tako prostovoljno kot prisilno. Vendar pa je jasno, da "migrantska kriza ni zastonj".

Glede stroškov "na prosilca za azil", ki se vrtijo v javnosti, je opozoril na fiksne stroške azilnega sistema, ki bi obstajali, tudi če v državi ne bi bilo nobenega prosilca za azil. Vsaka članica EU namreč mora imeti azilne kapacitete - azilni dom, vzpostavljen celotni sistem preverjanja, nudenja pomoči, integracijske programe itn.

Prosilec za mednarodno zaščito pa dobi na mesec le 18 evrov žepnine, je še poudaril Šefic.

Tabelarični prikaz nekaterih podatkov, povezanih z migracijami.