REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Merz: Kijevu dajmo posojilo v višini 140 milijard evrov iz blokiranih ruskih sredstev; Belgija: Ni šans!!

Merz: Kijevu dajmo posojilo v višini 140 milijard evrov iz blokiranih ruskih sredstev; Belgija: Ni šans!!Nemški kancler se je iz nasprotnika prelevil v podpornika uporabe zaseženega ruskega premoženja za financiranje nakupa vojaške opreme za Ukrajino. Tako se je znašel pred dilemo: Kako izropati rusko premoženje brez posledic? Vir: Posnetek zaslona, X

Evropska komisija je predlagala, da se blokirana ruska sredstva uporabijo za financiranje novega posojila Ukrajini v višini 140 milijard evrov, piše Politico na podlagi dokumenta EK.

Države članice so bile o tem obveščene pred petkovim srečanjem EU na veleposlaniški ravni. Predlog je podal nemški kancler Friedrich Merz.

Merz se je v intervjuju za Financial Times (FT) zavzel, da bi se Kijevu odobrilo brezobrestno posojilo v višini okoli 140 milijard evrov, ki bi bilo financirano iz blokiranih ruskih sredstev.

Belgijski premier Bart de Wever je Merzovemu predlogu ostro nasprotoval.

»Jemati denar ... in prenesti tveganje na nas.

To se ne bo zgodilo, naj bom jasen ... to se ne bo nikoli zgodilo,« je dejal premier Belgije Bart de Wever ob robu Generalne skupščine ZN v New Yorku.

Po njegovem mnenju bo zaplemba premoženja ruske centralne banke ustvarila nevaren precedens ne le za Belgijo, temveč tudi za celotno Evropsko unijo.

Če države vidijo, da lahko denar centralnih bank izgine, ... se lahko odločijo, da bodo umaknile svoje rezerve iz evroobmočja, je opozoril Bart de Wever.

Tako se je Merz znašel pred dilemo: Kako izropati rusko premoženje brez posledic?

To predstavlja preobrat v primerjavi s prejšnjim stališčem Berlina: prav Merz je namreč kot vodja največjega evropskega gospodarstva do nedavnega opozarjal, da bi bila uporaba zaseženega ruskega premoženja nevarna za finančno stabilnost evroobmočja, da bi spodkopala zaupanje v evro kot rezervno valuto in da bi lahko privedla do stopnjevanja konflikta z Moskvo.

Danes pa taisti politik išče pravni mehanizem za uporabo ruskega premoženja in, kot pravi, za »sistematično in množično povečanje stroškov ruske agresije«.

Merz je za FT povedal, da se iz zamrznjenih sredstev v višini 194 milijard evrov, ki se nahajajo v belgijskem Euroclearu, financira nakup vojaške opreme za Ukrajino.

Načrtuje, da bodo vlade držav članic in ukrajinske oblasti skupaj odločale o nabavi orožja.

»Zdaj zagovarjam mobilizacijo finančnih sredstev v obsegu, ki bo zagotovil vojaško odpornost Ukrajine v prihodnjih letih,« je zapisal Merz.

Poudaril je, da se sredstva ne bi smela uporabljati za ukrajinski državni proračun, temveč izključno za oboroževanje.

Merz je predlagal, da posojilo najprej jamčijo države članice, nato pa se zavaruje s sredstvi iz novega dolgoročnega proračuna EU za leto 2028.

Po njegovih besedah ​​bi morala mehanizem sprejeti »velika večina« držav, tako da ga nasprotniki, kot je Madžarska, ne bi mogli blokirati z vetom.

Sprememba tona v Berlinu prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump znatno zmanjšal ameriško pomoč Kijevu in zavrnil odobritev novih sankcij proti Moskvi.

To je pospešilo razpravo v Bruslju o aktiviranju zamrznjenih ruskih sredstev in prisililo evropske voditelje, da so ponovno premislili o svojih prejšnjih zadržkih.

Merz zdaj trdi, da bi EU lahko zagotovila brezobrestno posojilo režimu Vladimirja Zelenskega v višini skoraj 140 milijard evrov, ne da bi »kršila lastninske pravice«, ki bi bilo odplačano šele, ko bi Rusija Ukrajini povrnila vojno škodo.

»Zdaj je trenutek, da uporabimo učinkovit vzvod, ki bo zmotil cinično igro ruskega predsednika, s katero kupuje čas, in ga prisilil, da sede za pogajalsko mizo,« je prepričan nemški kancler.

Medtem so odvetniki v Berlinu vložili kazensko ovadbo, v kateri obtožujejo kanclerja Friedricha Merza, ključne ministre in nekdanje uradnike, da so pomagali Izraelu pri genocidu v Gazi z izvozom orožja.

V kazenski ovadbi so tudi imena sedem visokih uradnikov in direktorjev večjih nemških orožarskih podjetij.

Odvetniki trdijo, da so tako sedanje kot pretekle vlade zavestno dobavljale orožje, ki je bilo uporabljeno proti palestinskim civilistom.

Po ZDA je bila Nemčija največji dobavitelj orožja Izraelu med genocidom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke