Med parlamentarnimi strankami precejšnje strinjanje glede razvoja turizma

Med parlamentarnimi strankami vlada precejšnja usklajenost v pogledih na razvoj turizma v Sloveniji, je pokazala današnja razprava v organizaciji Turistično gostinske zbornice Slovenije. Med poudarki so bili boljše poslovno okolje, nadaljnja krepitev promocije ter boljše sodelovanje med deležniki pri uresničevanju turistične strategije.

Sodelujoči predstavniki večine parlamentarnih strank so tako podprli usmeritve oktobra lani sprejete strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.

Tudi dolgoletni turistični podjetnik in nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Peter Vesenjak, ki je predstavljal stališča NSi, v sodelovanju med resorji vidi potencialno težavo pri izvajanju strategije. Dodatno vidi v tem, da ambiciozni cilji predvidevajo spodbudnejše poslovno okolje, saj to zdaj duši podjetniško spodbudo tudi v turizmu.

Tudi sicer pogreša več poudarka pri spodbujanju podjetniške pobude v turizmu in pri poudarjanju pomena lokalne ravni upravljanja s turizmom. Turist namreč v lokalnih okoljih pride v stik s ponudbo, ki jo Slovenija obljublja v promocijskih aktivnostih na mednarodnih trgih.

Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je medtem v imenu SD poudarila, da so turizmu namenili posebno mesto v volilnem programu stranke. Skladno z njihovim volilnim sloganom je poudarila, da lahko v Sloveniji samo kot samozavestni gostitelji, ki na vseh področjih dobro opravljamo svoje delo, dosežemo cilje strategije.

Marjan Hribar, ki je na gospodarskem ministrstvu vrsto let vodil direktorat za turizem in internacionalizacijo, zdaj pa je na čelu Zavoda Novo mesto, je v imenu SDS pohvalil, da se je v zadnjih letih gradilo na vsem dobrem, kar se je v preteklosti sprejelo na področju turizma, nekoliko preveč sramežljivo pa je v strategiji po njegovem mnenju naslovljeno vprašanje lastništva.

Gospodarski minister, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivalšek je v imenu SMC z zadovoljstvom ugotovil, da na področju turizma v zadnjih letih ni bilo strankarskih razlik. SMC namerava, če bo imela še priložnost sodelovanja v vladi, po njegovih besedah strategijo realizirati. Še enkrat več pa je kot bistveno zadevo podčrtal postopno in popolno privatizacijo preostalih turističnih podjetij v državni lasti.

Beseda je na dogodku nanesla tudi na vprašanje najboljše organizacijske oblike za izvajanje turistične politike. Velike naklonjenosti posebnemu ministrstvu za turizem med sodelujočimi ni bilo.

Počivalšek kot smiselno vidi okrepitev direktorata za turizem, Hribar je poudaril, da mora biti turizem na močnem resorju, kot je gospodarski, Gantar in Vesenjak sta kot pomembno izpostavila predvsem to, da je turizem postavljen visoko na seznamu prioritet celotne vlade, Štravs Podlogarjeva pa je kot bistveno navedla, da je minister močan v branjenju interesov turizma.

Glede turistične promocije je Počivalšek spomnil, da se je obseg proračunskih sredstev za ta namen z med štiri in pet milijonov evrov v časih krize dvignil na 12 milijonov evrov, s posebno promocijsko takso, uvedeno z nedavno sprejetim zakonom o spodbujanju turizma, pa naj bi se že približali želenim 20 milijonom evrov.

Podpora povečanemu obsegu sredstev za promocijo je bila enoglasna, tako da je beseda bolj tekla o porabi sredstev. Vesenjak je pri tem na primer poudaril, da bi bilo treba doseči večje sozvočje med lokalno in državno ravnjo pri porabi sredstev, Počivalšek pa je opozoril, da obstajajo precejšnji apetiti po prihodkih od promocijske takse in da se bo na vso moč trudil, da zaradi nje ne bi zmanjšali sredstev za promocijo iz integralnega proračuna.

Strinjanje je bilo med udeleženci tudi o potrebi po večji prožnosti delovne zakonodaje, kar je še posebej pomembno za sezonsko zaznamovani turistični sektor, in davčni razbremenitvi dela.

Je pa del turističnih delavcev očitno zelo razburila odločitev ljubljanskega mestnega sveta, da turistično takso dvigne na zakonski maksimum 2,50 evra in ob tem uvede še promocijsko takso v višini 25 odstotkov turistične takse. Pritoževali so se, da bi bilo treba uvesti različne višine takse za različne kategorije namestitev, saj je za sobe, kampe in hostle taksa visoka.

Sodelujoči na okrogli mizi so med drugim poudarili, da gre za odločitev na ravni lokalne skupnosti in da se je pred njenim sprejemom treba pogovarjati in usklajevati. Je bilo pa slišati tudi, da je Ljubljana v zadnjih letih veliko naredila za izboljšanje turistične infrastrukture, kar je prispevalo k odličnim rezultatom v glavnem mestu in omogoča tudi doseganje višjih cen.