Med nalezljivimi obolenji v EU narašča okužba, ki se prenaša s piščančjim mesom

Ob svetovnem dnevu eno zdravje sta NIJZ in ljubljanska veterinarska fakulteta pripravili posvet, na katerem so se med drugim dotaknili nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s hrano. Med drugim so izpostavili naraščajočo okužbo, ki se prenaša s piščančjim mesom, za katero v EU zboli skoraj 13 odstotkov otrok do petega leta starosti.

Eva Grilc z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na posvetu spregovorila o kampilobaktrskem gastroenterokolitisu, ki ga povzročijo bacili kampilobaktri. Najvišji dejavnik tveganja je piščančje meso, s katerim se je neustrezno ravnalo ali pa je bilo neustrezno hranjeno. Najpogosteje za to okužbo zbolijo otroci, mlajši od pet let, in sicer je teh skoraj 13 odstotkov, se pa bolezen pojavlja v vseh starostnih skupinah.

V državah EU je lani za to okužbo zbolelo 60 prebivalcev na 100.000 ljudi. V Sloveniji so bili po besedah Grilčeve lani trije izbruhi te okužbe, in sicer med delavci, ki so zaužili obrok v delavski menzi, med skupino tabornikov in v eni družini. Kot je pojasnila, je bil razlog okužb najverjetneje v zaužiti perutnini.

Stanka Vadnjal z ljubljanske veterinarske fakultete je poudarila, da je bilo v EU med letoma 2008 in 2013 s kampilobaktri okuženega 30 odstotkov mesa, in sicer preko okuženega okolja in vode ali preko oblek in obutve oseb, ki so bile v stiku s perutnino. Glavna preventiva pred tovrstnimi obolenji je dobra higienska praksa in zadostna termična obdelava mesa, je še dejala Vadnjalova.

Na NIJZ so preučili 51 okužb, ki se prenašajo med ljudmi in živalmi ter jih razvrstili glede na resnost bolezni, možnosti prenosa in glede na ukrepe za preprečitev širjenja. Špela Vidovič z NIJZ je ob tem opozorila, da je obveščanje območnih enot NIJZ s strani veterinarske uprave o teh okužbah neenotno.

Zato so po njenih besedah oblikovali predlog, na osnovi katerega naj bi veterinarska uprava obveščala območne enote NIJZ takoj ob zaznavi primera okužbe po stiku z okuženo živaljo ali pa preko zaužite hrane ter mesečno v primeru blažjih okužb.

Ta predlog je po njenih besedah osnova, ki jo bodo morali z vsemi pristojnimi službami pregledati in dopolniti ter nato oblikovati protokol obveščanja, da bi bil pretok tovrstnih informacij učinkovit. Breda Hrovatin z veterinarske uprave je podprla predlog in težnje po medsebojnem sodelovanju. Ob tem je dodala, da je to nujno, saj zdravje živali pomeni tudi zdravje ljudi.