Matični odbor znova pretresal odprta vprašanja lokalne samouprave

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes brez sprejetja kakršnega koli sklepa sklenil pred časom začeto razpravo o strategiji razvoja lokalne samouprave. Slišati je bilo očitke, da dokument ni usklajen s predstavniki občin in da je premalo ambiciozen. Znova pa je bilo v ospredju tudi vprašanje ustanovitve pokrajin.

O strategiji razvoja lokalne samouprave do leta 2020, ki jo je vlada sprejela konec septembra lani, je odbor razpravljal na zahtevo SDS. Prvič so na to temo spregovorili že novembra lani, danes pa so sejo, ki so jo takrat morali prekiniti, nadaljevali in jo sklenili z odločanjem o predlaganih sklepih. V SDS so med drugim predlagali, da bi vladi naložili pripravo nove strategije, pa tudi aktov za izvedbo ustavne določbe o pokrajinah, a za sprejetje sklepov na odboru ni bilo zadostne večine.

V razpravi so prevladovala kritična stališča poslancev iz vrst SDS, NSi in ZL tako do samega dokumenta, kot tudi do stanja na področju lokalne samouprave. Tomaž Lisec (SDS) je vladi očital, da je strategijo sprejela mimo dogovora s predstavniki občin. Izpostavil je potrebo po decentralizaciji in da vlada preneha s sprejemanjem ukrepov, ki slabijo lokalno samoupravo.

Pozval je tudi, da se takoj pristopi k ponovnemu razmisleku o uvedbi pokrajin, to pa mora imeti za posledico tudi drugo stopnjo, tj. ukinitev dvotirnosti. Tudi Zvonka Laha (NSi) je v strategiji razjezila ugotovitev vlade, da ni možno ustanovitvi pokrajin, "ker ni politične volje", in da bi kot nadomestek oblikovali upravne okraje, kar je po njegovih besedah v nasprotju z ustavo in evropsko listino lokalne samouprave.

Ob pozivih, da bi morali slediti zgledu tujine, kjer se odločajo za združevanje občin, pa je Lah opozoril, da pri nas v nasprotju z njimi nimamo rešenih niti osnovnih dobrin, pri čemer je izpostavil področje javnih gospodarskih služb in situacijo na področju urejanja prostora. Opozoril je tudi, da lokalna samouprava danes nima niti pravega sogovornika na državni ravni. V sami strategiji pa pogreša konkretne rešitve, da bi jasno povedali, kam gremo in kako bomo to naredili, "ne pa nekaj v oblakih".

Franc Trček (ZL) pa je ocenil, da je dokument že v naslovu zgrešen. Strategijo bi po njegovih besedah morali zastaviti vsaj do leta 2030, do leta 2020 namreč "niti resno ne bomo začeli". Opozoril je, da bi se morali začeti resno pogovarjati o nadzoru in sredstvih, pri čemer je poudaril, da brez finančnega dela lokalne avtonomije ni mogoče izvajati. Resna reforma lokalne samouprave je po njegovih besedah naloga za dva, tri mandate. Za prihodnji mandat se je tako zavzel, da bi imeli ministrstvo za reformo lokalne samouprave in vzpostavitev pokrajin.

Sama strategija bi si morala zastaviti precej bolj ambiciozne cilje, kot pa je zgolj izhodišče, "da imamo dober sistem, ki ga je treba le malo kozmetično popraviti", je dejal Darko Fras iz Skupnosti občin Slovenije. Po njegovih besedah je potreben temeljit razmislek, kako reformirati celotno javno upravo. Mnenja je, da bi morali razmisliti o modelu dvotirnosti, strogo ločene državne uprave in lokalne samouprave. Pri tem je opozoril na razpršenost pristojnosti in odgovornosti, saj imamo recimo na ravni večjih občin upravne enote, pa vrsto izpostav državnih organov, ki vodijo sektorske politike.

Miloš Senčur iz Združenja mestnih občin Slovenije je s Frasom soglašal, obenem pa je poudaril, da takšen dokument ne more obstati na ravni vlade, ampak bi morali o njem odločiti v DZ. Sicer pa se po njegovih besedah strategija med drugim premalo ukvarja z vprašanjem, kako opredeliti merila za izračun povprečnine, ki bodo ustrezno povezana s funkcijami občin.

Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v odgovoru na očitke glede ustanovitve pokrajin poudaril, da bo realizacija možna takrat, ko bodo dani odgovori na vsebinska vprašanja, kdo, na katerem nivoju bo izvajal kakšne pristojnosti, kako bodo financirane. V dokumentu piše, da do sedaj ni bilo doseženo politično soglasje, je opozoril Koprivnikar in dodal, da pa politično voljo izražajo ravno s tem, ko iščejo različne poti in načine, da bi končno prišli do realizacije tega, k čemur zavezuje ustava.

Poudaril je tudi, da sam ni nikoli rekel in to tudi ni nikjer zapisano, da se zavzema za manjše število občin. Močno pa vzpodbujajo povezovanje občin, a povezovanje ni politično združevanje občin, tudi ne vodi v centralizacijo, ampak kvečjemu v regionalizacijo.

Minister je zavrnil tudi očitke, da je dokument premalo ambiciozen in ni dovolj dolgoročen. Poudaril je, da so postavili krajši, a dosegljiv rok, ravno zato, ker želijo s strategijo odgovoriti na vsebinska vprašanja in dobiti odgovore, ki bodo v nadaljevanju omogočili morebitne korenite spremembe. Dodal je tudi, da je strategiji priložen konkreten akcijski načrt, ki se že izvaja.