LPP razmišlja o električnih avtobusih, ne pa tudi o brezplačnih vožnjah

Po petih letih brezplačnega javnega transporta v prestolnici Talinu, je Estonija zdaj ta način prevozov razširila na celotno državo. Na drugi strani zemeljske oble Kitajska vsakih pet tednov na ceste pošlje 9.500 novih električnih avtobusov. Kaj pa Ljubljana?

S 1. januarjem 2015 je estonska prestolnica uvedla brezplačni transport za svoje prebivalce, pri čemer so se slednji morali le registrirati in plačati 2 evra za »zeleno kartico«. 

Estonija: Zastonj transport za prebivalce

Ker je »test« brezplačnega avtobusnega transporta pokazal uspehe, je estonska vlada s 1. julijem razširila to možnost na celotno državo. Posamezna okrožja v Estoniji tako lahko uvedejo brezplačni transport. V primeru, če se ne bodo odločili za to možnost, ne bodo upravičena do sredstev za javni transport iz državnega proračuna. 

Kljub temu, da se na prvi pogled zdi brezplačni transport le izguba denarja, se je v primeru Talina pokazalo, da se je dejansko to mestu splačalo. Zaradi brezplačnih voženj se je povečalo število ljudi, ki so se odpravljali v mestni center oz. nakupovalna središča, s čimer se je povečal promet lokalnih restavracij, kavarn in trgovin. 

Mesto je tako preko povečanega prometa gospodarskih družb in posledičnih davkov pokrivalo stroške brezplačnega prometa in hkrati tudi ustvarilo dobiček. 

Kitajska: vsakih pet tednov za en London električnih avtobusov 

Kitajska, ki ima največje urbano prebivalstvo na svetu, se sooča z zračnim onesnaženjem, ki predstavlja pomembno zdravstveno tveganje. K zmanjšanju le-tega so pristopili tudi z množično uvedbo električnih avtobusov za javni transport. 

Trenutno vsakih pet tednov na ceste pošljejo 9.500 novih električnih avtobusov, kar je isto število, kot je avtobusov v Londonu. 

Trenutno na svetu vozi malo manj kot 400.000 električnih avtobusov in 99 % od teh vozi na kitajskih cestah. 

Kaj pa Ljubljana?

Obrnili smo se na največjega ponudnika javnega prevoza v Sloveniji, ljubljanski LPP, in jih vprašali, ali tudi oni razmišljajo o obsežnejši uvedbi električnih avtobusov. 

Izvedeli smo, da LPP načrtuje elektrifikacijo voznega parka, pri čemer čakajo »začetek serijske proizvodnje električnih avtobusov s strani priznanih evropskih proizvajalcev (MAN, IVECO, Mercedes-Benz).«

Na drugi strani pa niso »naklonjeni uvajanju brezplačnega prevoza«. Tako zagovarjajo trenutno politiko, kjer Mestna občina Ljubljana pokrije del stroškov z nadomestilom LPP: »Zaradi tega sofinanciranja javnega prevoza iz proračuna MOL znaša cena mesečne vozovnice za občane 37 EUR, dijake 20 EUR, brezposelne 17 EUR in upokojence 20 EUR, enkratna vozovnica v vrednosti 1,2 EUR pa omogoča 90 minut potovanj s prestopanji.«

V primeru, če MOL ne bi subvencionirala vozovnic, bi polna cena vozovnice znašala 65 evrov. Zato so pri LPP mnenja, da imajo/imamo relativno nizke cene, ki so najnižje v primerjavi s preostalimi evropskimi mesti. LPP že sedaj »omogoča zanesljiv, pogost, ekološki ter sodoben javni prevoz,« so še zapisali. 

Na koncu so še izpostavili, da je v Sloveniji »v veljavi sistem nadomestila potnih stroškov za zaposlene, kar v bistvu pomeni, da imajo vsi zaposleni, ki prejemajo to nadomestilo, prevoz z javnim prevozom praktično brezplačen«.