REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Levica zaradi izkoriščanja delavcev v primeru podjetij Marinblu in Selea predlaga okrepitev inšpekcijskega nadzora

Levica zaradi izkoriščanja delavcev v primeru podjetij Marinblu in Selea predlaga okrepitev inšpekcijskega nadzoraVir: Posnetek zaslona, Twitter

Miha Kordiš, predsednik Odbora za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podal zahtevo za sklic nujne seje Odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide zaradi izkoriščanja delavcev v primeru podjetij Marinblu in Selea ter med številnimi ukrepi za preprečevanje zlorab zakonodaje na račun delavcev predlaga predvsem okrepitev inšpekcijskega nadzora.

»V torek, 7. junija, je v javnosti odjeknilo razkritje TV Slovenija in Delavske svetovalnice, da zaposlene v podjetjih Marinblu in Selea v lasti družine nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja silijo tudi v do 40 ur neprekinjenega dela, pri čemer jih stalno nadzirajo kamere. Delavci migranti, ujeti v podjetjih, so bili prisiljeni v suženjsko življenje.

Škoda, ki nastaja, je trikratna. Nastradajo delavci, ki končajo kot psihično in fizično izčrpani, podplačani in zlomljeni ljudje; socialna država, ki ne prejme davkov in prispevkov, ki bi morali biti plačani; preostalo gospodarstvo, ki ga socialni dumping spodnaša z nelojalno konkurenco.

Manj kot 48 ur kasneje je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v sodelovanju z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo, Slovensko policijo in Finančno upravo Republike Slovenije, sprožilo nadzor in izdalo prepovedno odločbo za opravljanje dejavnosti s tujimi delavci ter prepovedalo uporabo neustreznih delovnih sredstev do predložitve dokazil.

Čeprav je ukrepanje in sporočilo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pravilno, primer Marinblu in Selea, skupaj s predhodnimi postopki v navedenih podjetjih, odpira celo serijo dodatnih vprašanj, na katera je treba nemudoma najti odgovore – sploh zato, ker je po informacijah Delavske svetovalnice primerov nelegalnega izkoriščanja delavcev zelo veliko in so kot 'poslovni model' prej pravilo kot izjema.

Škoda, ki nastaja, je trikratna. Nastradajo delavci, ki končajo kot psihično in fizično izčrpani, podplačani in zlomljeni ljudje; socialna država, ki ne prejme davkov in prispevkov, ki bi morali biti plačani; preostalo gospodarstvo, ki ga socialni dumping spodnaša z nelojalno konkurenco.

  • Zakaj Inšpektorat Republike Slovenije za delo ob več predhodnih nadzornih ni s prepovednimi odločbami ukrepal že zdavnaj?

Iz poročanja medijev je razvidno, da akcija nadzora v četrtek, 9. junija, ni bila prva akcija Inšpektorata Republike Slovenije za delo v omenjenih podjetjih. V preteklih nadzorih so bile ugotovljene 'zgolj' kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku, Marinblu in Selea pa sta s praksami nadaljevala. Prepovednih odločb, s katerimi bi nemudoma zaščitili delavce in zaprli obrat, ni bilo, čeprav delovne razmere bolj kot na podjetje spominjajo na delovno taborišče.

Marinblu Vir: RTV SLO, zajem zaslona
Marinblu. Vir: RTV SLO, zajem zaslona

Kako je mogoče, da Inšpektorat ni nemudoma ugotovil suženjskih razmer dela, ampak 'le' kršitve, in nato najostreje ukrepal s prepovednimi odločbami? Kako je mogoče, da se je nadzor ponovil večkrat, a sta podjetji svojo prakso nezakonitega izžemanja delavcev nadaljevala?

  •    Kadrovska podhranjenost

Vemo, da je Inšpektorat Republike Slovenije za delo edini državni organ za varovanje pravic več kot 800.000 delavcev in podhranjen tako na področju pogojev dela kot pri pooblastilih, zlasti pa kadrovsko. Skupaj je v njem zaposlenih 89 inšpektorjev, od tega 52 za nadzor nad delovnimi razmerji. Že tekoče obdelave prejetih prijav kršitev ne zmore, kaj šele poglobljenih usmerjenih nadzorov nad najbolj problematičnimi panogami in primeri.

  •    Odsotnost politične zaslombe

Vemo tudi, da pregon kršilcev delavskih pravic ni bil nikoli prioriteta vlad in ministrstva, zato je do podhranjenosti inšpekcije sploh prišlo. Inšpektorat in zaposleni v njem so delovali praktično brez političnega zagotovila, da državni aparat stoji za nadzori in ukrepi ter da je pripravljen prakse nezakonitega izkoriščanja izkoreniniti iz države.

  •    Zgrešena strategija navijanja statistike namesto poglobljenega nadzora in vzorčnih primerov

V preteklosti so se problemi pojavljali celo znotraj samega inšpektorata, katerega vodstvo je zavestno zasledovalo strategijo površinskih nadzorov z namenom izboljšanja statistike - ne pa dejanske učinkovite zaščite pravic delavcev. Glavno orodje katerekoli inšpekcije so odvračalni učinki, izvedeni na posameznih vzorčnih primerih, ki se jih nato obširno javno komunicira. Namesto pregledov v slogu listanja platnic v službi statistike, bi morali biti delo Inšpektorata zastavljeno drugače - usmerjeni in poglobljeni nadzori nad najhujšimi kršilci delavskih pravic po posameznih panogah, regijah in poslovnih modelih, ter njihovo ostro in javno sankcioniranje. A tudi mimo same spremembe strategije delovanja je za učinkovit nadzor in pregon nujna kadrovska okrepitev, da jo inšpektorat ob tekočih prijavah sploh lahko izvaja.

Vemo, da je Inšpektorat Republike Slovenije za delo edini državni organ za varovanje pravic več kot 800.000 delavcev in podhranjen tako na področju pogojev dela kot pri pooblastilih, zlasti pa kadrovsko.
  •    Obseg inšpekcijskih pooblastil

Po poročanju medijev sta bili ob pregledu 9. junija izrečeni dve sankciji: prepovedna odločba portugalski agenciji za posredovanje delavcev in prepoved uporabe nekaterih strojev v matičnem podjetju do predložitve ustreznih dokazil.

Nobena od izrečenih kazni delodajalca trajno ne sankcionira s prepovedjo opravljanja dejavnosti. Zato se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri je celo pri ostrejšem ukrepanju, do katerega je prišlo ob zadnjem nadzoru, Inšpektorat Republike Slovenije za delo sploh opremljen z ustreznimi pooblastili.

Eden izmed posebej perečih problemov - za katerega vemo, saj nanj Inšpektorat Republike Slovenije sam redno opozarja že vrsto let - je nezadosten pregled nad obsegom dela, saj evidence kršilci delavskih pravic redno izigravajo. Podlage so sicer pripravljene, a ostajajo v predalu.

  •    Medinstitucionalno sodelovanje

Ob tem se zastavlja še vprašanje medinstitucionalnega sodelovanja, tako doma kot v tujini, in njegove vloge tako pri zagotavljanju učinkovitega pregona kot odvračalnega učinka potencialnih kršilcev. Tega se zavedamo tudi v koaliciji, ki smo v pogodbo zapisala naslednji ukrep.

'Prizadevali si bomo za usklajeno delovanje različnih inšpekcijskih ekip na deloviščih pri nadzoru zaposlovanja tujih delavcev, kjer je izkazano največje tveganje za množično zlorabo pravic delavcev.'

Da je medinstitucionalno sodelovanje nujno še na mednarodni ravni, priča tudi konkreten primer Marinblu in Selea, saj po informacijah predlagatelja sočasno s prepovedno odločbo portugalski agenciji za posredovanje delavcev ni bilo pregleda in sankcij v matični državi podjetja, torej Portugalski.

Je do medlega ukrepanja v primeru Marinblu in Selea v preteklosti torej privedla podhranjenost inšpektorata, ki zaradi obremenitev primere obravnava zgolj površinsko, učinkovitost pa je sojena le na podlagi gole statistike? Dejstvo, da dosedanja politika ni bila pripravljena stati za delavskimi pravicami? Zgrešena strategija številčnejših, a površnih nadzorov? Običajna malomarnost? Omejenost pooblastil? Slabo medinstitucionalno sodelovanje?

Marinblu Vir: RTV SLO, zajem zaslona
Priča: delavec podjetja Marinblu. Vir: RTV SLO, zajem zaslona
  • Kako se bo v primeru Marinblu in Selea ter v vseh nadaljnjih primerih nezakonitega izkoriščanja, v katerih Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podjetja upravičeno zapre, socialno zaščitilo delavce?

Ob izjavi za javnost ob nadzoru 9. 6. je sekretar Dan Juvan izpostavil potrebo po zaščiti delavcev ne le na delovnem mestu, ampak tudi z zagotavljanjem socialne varnosti v primerih, ko se tovrstni obrat zapre:

'Vsak delavec, za katerega obstaja tak sum {prisilnega dela}, ima po pojasnilih Juvana pravico do podpore, pomoči in varne nastanitve. Če pa se izkaže, da so bili resnično podvrženi prisilnemu delu in trgovini z ljudmi, imajo prost dostop do trga dela. Juvan zato upa, da se bo za delavce iz obeh podjetij našla rešitev za drugo, dostojno delo v Sloveniji, če bodo tako želeli.'

Še posebej to velja za delavce migrante, ki so zaradi izkoreninjenosti iz domačega okolja postavljeni v položaj brez prijateljskega, družinskega ali drugega zaledja in zato dodatno ranljivi - tako socialno kot za discipliniranje s strani delodajalcev, ki jim zaradi restriktivne zakonodaje grozijo še z izgonom iz države.

Nujna je torej sistemska socialna zaščita delavcev, zlasti delavcev migrantov, ki so žrtve praks nezakonitega izkoriščanja: z zagotavljanjem socialne varnosti v primeru prepovedne odločbe.

Pričakovati gre, da bi okrepljen pregon nezakonitega izkoriščanja privedel v dodatno zapiranje izkoriščevalskih podjetij in v povečanje števila delavcev, ki bodo potrebovali pomoč - tudi v primerih, kjer gre 'le' za grobo izkoriščanje, ne le za sum prisilnega dela oziroma trgovine z ljudmi in s tem povezanih postopkov postopke, ki naj bi delavcem zaščito in iskanje nadomestne zaposlitve šele omogočili. Po neuradnih informacijah, s katerimi razpolagamo predlagatelji, so se že v preteklosti delovni inšpektorji odločali za izrekanje milejših oblik ukrepov ravno zaradi strahu pred izgubo dohodka delavca, pa čeprav je ta garal v grobo izkoriščevalskih razmerah.

Nujna je torej sistemska socialna zaščita delavcev, zlasti delavcev migrantov, ki so žrtve praks nezakonitega izkoriščanja: z zagotavljanjem socialne varnosti v primeru prepovedne odločbe, stanovanjski varnosti - saj pogosto za nastanitve 'poskrbijo' delodajalci sami – in iskanju nadomestne zaposlitve in vira dohodka iz naslova dela.

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Kako bo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poskrbelo za socialno in stanovanjsko varnost ter iskanje nadomestnih zaposlitev delavcev v primeru Marinblu in Selea?

Kdaj lahko pričakujemo trajne ukrepe, ki bodo vsem bodočim delavcev, žrtvam nezakonitega izkoriščanja, zagotovili socialno varnost v primerih izgube zaposlitve zaradi prepovednih odločb zoper delovanje podjetja? Kakšni bodo ti ukrepi?

 V poslanskih skupinah Levica, Svoboda in Socialnih demokratov Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlagamo, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:

1.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da do konca julija 2022 pripravi predlog za maksimalno uporabo vseh obstoječih pooblastil inšpektorata Republike Slovenije za delo za pregon nezakonitega izkoriščanja delavk in delavcev.

2.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide, da do konca leta 2022 pripravi predlog strategije delovanja Inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki bo vsebovala koncept dela, temeljne usmeritve in akcijski načrt.

3.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca leta 2023 poskrbi za kadrovsko okrepitev Inšpektorata Republike Slovenije za delo z zaposlitvijo najmanj desetih dodatnih inšpektorjev in desetih pomočnikov inšpektorjev.

4.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca septembra 2022 pripravi pregled in analizo inšpekcijske zakonodaje z namenom ugotoviti, ali so pooblastila inšpektorjem zadostna za učinkovit nadzor in pregon ter predstavi rešitve, na področjih, na katerih niso.

5.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca julija 2022 pripravi novelo Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki bo preprečevala izigravanje pri dokazovanju delovnih ur.

6.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so konca septembra 2022 predstavi predlog, kako bo uresničilo zavezo iz koalicijske pogodbe, ki pravi: “Prizadevali si bomo za usklajeno delovanje različnih inšpekcijskih ekip na deloviščih pri nadzoru zaposlovanja tujih delavcev, kjer je izkazano največje tveganje za množično zlorabo pravic delavcev.”

7.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Inšpektorat Republike Slovenije za delo, da do konca septembra 2022 predstavi pomanjkljivosti na področju mednarodne sodelovanja in predlaga rešitve.

8.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da nemudoma poskrbi za socialno in stanovanjsko varnost delavcev v primeru Marinblu in Selea ter iskanje nadomestnih zaposlitev zanje.

9.         Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide poziva Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da do konca septembra 2022 pripravi koncept ukrepov za zagotavljanje socialne in stanovanjske varnosti ter iskanje nadomestnih zaposlitev žrtvam nezakonitega izkoriščanja,« so zapisali v Levici in napovedali, da bo kot predstavnik predlagateljev na seji Odbora sodeloval poslanec Miha Kordiš.

Delite članek