REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Levica: Vlada bi zapravila dodatnih 5,4 milijarde evrov za orožje, o novih nakupih orožja naj odloča ljudstvo

Levica: Vlada bi zapravila dodatnih 5,4 milijarde evrov za orožje, o novih nakupih orožja naj odloča ljudstvoSlovenska vojska v Afganistanu. Vir: Twitter

Odbor za obrambne zadeve je obravnaval resolucijo, ki štiri leta pred iztekom veljavnosti dosedanje predvideva nove in obsežne nakupe vojaške opreme, obvezni vojaški rok, militarizacijo družbe in pošiljanje slovenskih vojakov na tuja bojišča.

V Levici so prepričani, da gre za zgrešene nakupe, ki v povezavi z znanimi korupcijskimi tveganji ob praktično vseh takšnih poslih v Sloveniji ogrožajo blaginjo države.

Resolucija namreč omogoča »zapravljanje za orožje kot nikdar doslej«, ob tem bo omogočila pošiljanje slovenskih vojakov na oddaljena bojišča in krizna žarišča ter uvedla »militarizacijo slovenske družbe od šolskega pouka naprej.«

To pomeni, da bi Slovenija za vojsko najkasneje do leta 2028 zapravila več kot milijardo evrov na leto, do leta 2035 pa že več kot 1,5 milijarde evrov na leto.

Zato v Levici zahtevajo, da naj o novih nakupih orožja odloča ljudstvo.

Tristo vojakov naj bi poslali 'čim dlje od ozemlja Republike Slovenije', v misije, kjer lokalno prebivalstvo takim intervencijam nasprotuje.

»V Levici odločno nasprotujemo vladni resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035. Resolucija, ki bo v torek 30. novembra 2021 obravnavana na odboru za obrambo državnega zbora,  je politično in prioritetno zgrešena, saj predvideva dodatne 5,4 milijarde evrov za nove nakupe orožja za delovanje SV v tujini, povečanje števila pripadnikov SV in splošno militarizacijo družbe s ponovnim uvajanjem obveznega služenja vojaškega roka in dodatnih vojaških vsebin v izobraževalni sistem.

Vlada za te velikopotezne načrte, ki  jih sprejema na hitro in kar štiri leta pred iztekom veljavne resolucije (ta velja do leta 2025), nima privolitve ljudstva.

Ker o razvojnih prioritetah naše družbe, ali bomo denar zapravljali za nepotrebno oboroževanje in pošiljanje naše vojske v NATO misije po svetu ali za bolnice in stanovanja za mlade, mora odločati ljudstvo, smo v Levici 19. oktobra 2021 vložili zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma.

Tonin dela meglo in preusmerja pozornost zaradi predragih boxerjev
Obrambni minister Matej Tonin dela meglo in preusmerja pozornost zaradi nakupa predragih nemških boxerjev. Vir: Twitter

Resolucija obsega neverjeten nakupovalni seznam, ki zgolj v naslednjih petih letih predvideva 50 oklepnikov 8x8, 100 lahkih oklepnih vozil 4x4, transportno letalo, dva helikopterja za specialne sile in dodatne kupe transportnih vozil, raket, minometov in lahkega orožja.

To pomeni, da bi Slovenija za vojsko najkasneje do leta 2028 zapravila več kot milijardo evrov na leto, do leta 2035 pa že več kot 1,5 milijarde evrov na leto.

Po letu 2026 pa dodatne oklepnike, menjavo Pilatusov, dodatno transportno letalo, še dva helikopterja, premični sistem zračne obrambe in samohodne havbice.

Gre za nakupovalni sistem, ki gre v milijarde evrov. Z vsemi korupcijskimi aferami, ki spremljajo praktično vsak orožarski posel v zgodovini Slovenije.

V zvezi z opremljanjem Slovenske vojske naj bi delež izdatkov za vojsko do leta 2035 zrasel na 2 odstotka BDP. To pomeni, da bi Slovenija za vojsko najkasneje do leta 2028 zapravila več kot milijardo evrov na leto, do leta 2035 pa že več kot 1,5 milijarde evrov na leto. Do leta 2035 bi tako za vojsko poleg že obstoječega proračuna porabili dodatne 5,4 milijarde evrov.

Vsi ti izdatki so primarno namenjeni vzpostavljanju zmogljivosti za sodelovanje v operacijah NATO pakta, tj. uresničevanju geopolitičnih interesov centralnih držav NATO zavezništva.

Resolucija predvideva neprekinjeno sodelovanje pri 'nevtralizaciji vojaških groženj', pri čemer naj bi naenkrat sodelovalo do 300 pripadnikov Slovenske vojske. To naj bi se dogajalo 'čim dlje od ozemlja Republike Slovenije.' Torej natanko na bojiščih, kot so Afganistan, Mali, Sirija, Libanon, Irak, kjer je podpora prebivalstva tovrstnim avanturam povsem na dnu.

Utemeljitev za te avanture je vedno enaka - k temu smo primorani zaradi 'zaostrene varnostne situacije', pri čemer je zamolčano, da so ravno vojaške avanture tiste, ki netijo dolgoletne državljanske vojne, medetnične spopade in destabilizacijo držav.

Ker ne želimo sodelovati v invazijah in okupacijah držav svetovne periferije, v Levici zagovarjamo izstop iz NATO pakta.

Oshkosh in boxerji
Oshkosh in boxerji. Vir: Twitter

Resolucija predvideva ponovno uvajanje obveznega služenja vojaškega roka in druge nedefinirane oblike vojaške dolžnosti. Predvideva vojaška izobraževanja, prilagojena različnim starostim, ki bi se jih vključilo tudi v šolske kurikulume.

Odprli naj bi dodatni visokošolski program za nacionalno varnost, čeprav je že moč študirati obramboslovje v Ljubljani in Mariboru. Minister Tonin hoče, skratka, izvajati vojaško propagando nad domačim prebivalstvom.

Vlada, ki ji nasprotuje več kot 70 % vprašanih prebivalcev Slovenije, trdi, da resolucija oz. strateško razvojni dokument 'pomeni družbeni dogovor na obrambno-vojaškem področju, ki bo omogočil sistemske spremembe in ustvaril pogoje za razvoj in opremljanje ter s tem bistveno izboljšanje učinkovitosti Slovenske vojske pri izpolnjevanju njenih poslanstva in nalog.'

Vlada na obrambno-vojaškem področju nima privolitve ljudstva niti za nove nakupe orožja niti za samostojno odločanje o prihodnjem razvoju vojske v Sloveniji.

Njena trditev je neresnična. Vlada na obrambno-vojaškem področju nima privolitve ljudstva niti za nove nakupe orožja niti za samostojno odločanje o prihodnjem razvoju vojske v Sloveniji.

To potrjujejo tako številne javnomnenjske raziskave o stališčih prebivalk in prebivalcev do obrambno-varnostnih vprašanj kot tudi izjava načelnika generalštaba Slovenske vojske, ki sicer pravi, da lahko 'pričakujemo, da se bo v določeni prihodnosti določena oprema tudi kupila in da bi se mogoče v periodu nekaj let zgradila prva bojna skupina. Seveda, to je lahko zelo dobro za vojsko', ob tem pa jasno dodaja, da 'moramo pa dobiti konsenz navzven o tem, kaj Slovenija želi od te vojske.'

V Sloveniji ne obstaja družbeni konsenz niti o tem, kakšno vojsko si sploh želimo, niti o tem, kam bomo v prihodnjih letih vlagali omejena sredstva, ali v oklepnike ali v domove za starejše, stanovanja za mlade in bolnišnice.

Zato v Levici predlagamo razpis posvetovalnega  referenduma, na katerem naj o nakupih novega orožja odloči ljudstvo na neposreden in demokratičen način,« so zapisali v Levici v svoji zahtevi za posvetovalni referendum.

Predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o resoluciji razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2035 je na odboru DZ-ja za obrambo večina - ostale opozicijske stranke so se vzdržale - sicer odrekla podporo.

Mnenje, da je predlog primeren, je dobilo en sam glas podpore, osem pa jih je bilo proti.

Delite članek