REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Kustečeva svojega dela sploh ne opravlja, svojo podrejenost diktatu predsednika vlade pa opravičuje z epidemijo!«

»Kustečeva svojega dela sploh ne opravlja, svojo podrejenost diktatu predsednika vlade pa opravičuje z epidemijo!«Učinki ministrice Kustečeve na šolanje dijakov in učencev. Vir: Twitter

Interpelacija zoper ministrico Simono Kustec, o kateri odloča Državni zbor je po svoje paradoksalna.

Bolj nesposobne, trdosrčne, od dijakov in učiteljev ter volivcev odtujene ministrice za šolstvo namreč Slovenija še ni imela.

Skoraj ni bilo dvoma, da bo propadla in da so se tega zavedajo vsi – tako v opoziciji kot v vladnih strankah.

Toda istočasno je le malo interpelacij, ki bi bile tako na mestu, kot je ta proti Simoni Kustec.

Bolj nesposobne, trdosrčne, od dijakov in učiteljev ter volivcev odtujene ministrice za šolstvo namreč Slovenija še ni imela, čeprav se je na tem istem mestu zvrstilo veliko podobno nesposobnih ministrov.

Toda vsi ti so se vsaj deloma odzivali na dražljaje in vzpodbude iz okolje.

Simona Kustec ima rada usluge tudi pregrešno dragega vladnega falcona. Vir: Twitter

Pri tej ministrici pa se zdi, da je vse tako, kot da bi jo zadelo nekaj, čemur so nekoč rekli »mrtvoud.«

Ministrica se namreč ne odziva, ali pa s svojimi odzivi kaže, da ne razume situacije in potrebe tistih, ki jo prosijo za pomoč in ukrepe.

O tem, kako je svoje otroke že lani obdržala doma, medtem ko je druge dijake ob slabih epidemioloških razmerah pošiljala na maturo in v šole pa smo poročali že lani.

O tem, kako je svoje otroke že lani obdržala doma, medtem ko je druge dijake ob slabih epidemioloških razmerah pošiljala na maturo in v šole pa smo poročali že lani.

Njena otroka sta bila namreč lani stara 14 in 17 let, nazaj v šolo, med viruse in na neenakopravno opravljanje mature, pa je ministrica in njuna mati poslala zgolj malce starejše dijake.

Težko je verjeti, da gre zgolj za naključje.

Združena opozicija z Levico na čelu šolski ministrici Simoni Kustec očita 20 hudih napak, med njimi so tudi najdaljše zaprtje šol in vrtcev v Evropi ter odrekanje izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.

Napovedana 16-urna razprava se je za ministrico predvidoma končala z ugodnim rezultatom le zato, ker koalicijska pogodba namreč vsem članom Janševe koalicije zapoveduje, da interpelacij ne smejo podpreti.

Prav tako pa ni bilo mogoče pričakovati, da bi poslanci stranke SMC glasovali proti ministrici iz lastnih vrst.

Na spoštovanje koalicijske pogodbe je v pismu članom spomnil tudi predsednik SDS Janez Janša.

Kot je zapisal, je rušenje ali krhanje vlade znotraj koalicije in s pomočjo opozicije nesprejemljivo.

Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti najmanj 46 poslancev.

Ministrico je na koncu podprlo 41 poslancev iz vrst njene stranke SMC, koalicijskih SDS-a in NSi-ja, poslanca manjšin in poslanec DeSUS-a Robert Polnar.

Za interpelacijo oziroma njen odhod pa se je zavzelo 38 poslancev iz vrst predlagateljic LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a.

Trije poslanci DeSUS-a so pri glasovanju manjkali, eden pa se je glasovanja vzdržal. Glasovanja se niso udeležili tudi poslanci SNS-a.

Poslanec Levice Željko Cigler je sejo spremljal na daljavo, glasoval pa je po telefonu.

Sama interpelacija ministrici očita veliko nesprejemljivih potez.

Ministrica se je odločila, da bo raje kot stroki sledila stališčem predsednika vlade, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, s tem se je povzročila gromozanska škoda otrokom, predvsem osnovnošolskim.

»Ministrica se je odločila, da bo raje kot stroki sledila stališčem predsednika vlade, ki stroke in epidemiologov ni poslušal, s tem se je povzročila gromozanska škoda otrokom, predvsem osnovnošolskim, in njihovim družinam, bili so potisnjeni v situacijo, ko so se, nekateri tudi brez dostopa do interneta, morali soočati s poukom na daljavo, ki v začetnih fazah ni deloval tako, kot bi moral, morali so se soočati z odsotnostjo vrstnikov ...« je posledice dolgotrajnega zaprtja šol po oceni vlagateljev interpelacije nanizal Matej Tašner Vatovec, ki je prvi podpisnik interpelacije.

»Svoj mandat ste porabili za to, da niste ministrica je med drugim Kustečevi očital Tašner Vatovec in dodal, da je rdeča nit očitkov iz interpelacije ta, da ministrica noče zavzeti položaja, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor.

Ministrica Kustec in maske
Ministrica Kustec in maske. Vir: Twitter
Po besedah prvopodpisanega pod interpelacijo ministrice Simone Kustec je rdeča nit očitkov ta, da ministrica noče zavzeti položaja, imeti lastnega mnenja in se boriti za svoj resor.

Matej Tašner Vatovec je spomnil tudi na to, da se je Janševa vlada v času trdega zaprtja šol odločila, da se odprejo gospodarske dejavnosti, decembra so se odprla tudi nakupovalna središča.

»Tako smo prišli v situacijo, ko so se v času božično-novoletnih praznikov šolarji, dijaki, študentje lahko srečevali v nabito polnih nakupovalnih središčih, niso se pa mogli šolati. Posledice tega odprtja smo lahko videli v januarju,« je poudaril.

Na področju javnega visokega šolstva pa je bil po besedah Tašner Vatovca najbolj odmeven primer blokade razpisa za vpis v visokošolske zavode.

Protesti proti vladi Janeza Janše
Protesti proti vladi Janeza Janše. Vir: Twitter

»Ker se je na neki točki predsednik vlade odločil, da mu ta razpis ni všeč, ga je blokiral, in ministrica je s svojo pasivnostjo pri tem sodelovala. To je bilo dejanje, ki je povzročilo eno najbolj množičnih peticij, peticijo proti uničevanju javnega visokega šolstva in znanosti, ki jo je podpisalo več kot 14 tisoč oseb.«

Za to blokado po njegovi oceni stojijo namere vlade po privatizaciji šolstva, pritiskih na javno univerzo, kar je bilo jasno v »zloglasnem vrhu na Brdu pri Kranju, kjer je Janez Janša postrojil predstavnike javnih univerz, ki jih je soočil s predstavniki zasebnih institucij.«

Marko Koprivc (SD), ki je prav tako predstavil del obrazložitve predlagateljev interpelacije, pa je ob tem spomnil, da je »v šolskem letu 1943/44, sredi najtrše okupacije slovenskega ozemlja, delovalo več kot 430 partizanskih šol« in da so »ofenzivam na osvobojena ozemlja, pregonom, deportacijam in streljanjem talcev navkljub resnični domoljubi poskrbeli, da so bile, kadar in kjer je bilo le mogoče, šole za otroke odprte.«

Za največjo sramoto v zgodovini Slovenije pa je Koprivc označil to, da so dijaki prejeli plačilne naloge in sodne pozive, ker so zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v šole.

Ministrici je očital, da se pred protestom z dijaki ni sestala, k čemur so jo pozivali, da bi se pogovorili o rešitvah.

Ministrica po Koprivčevih besedah svojega dela »v resnici sploh ni opravljala.«

Protesti dijakov v Mariboru  Vir:RTV SLO
Protesti dijakov v Mariboru. Vir: Posnetek zaslona, RTV SLO

»Svojo nesposobnost, nedelo in popolno podrejenost diktatu predsednika vlade pa še danes opravičuje z epidemijo,« je dejal. Tako Koprivc kot Vatovec sta ministrico pozvala k odstopu.

Da se s tem strinjajo mnogi pa kaže tudi odziv upokojenih mariborskih profesorjev in ravnateljev.

Upokojene mariborske srednješolske ravnateljice in ravnatelji ter upokojeni glavni inšpektor za šolstvo so napreč v odprtem pismu protestirali nad nasiljem države nad mladoletnimi dijaki.

»Vrsto let smo bili zaposleni, tudi v času prejšnje države, ki jo tako radi označujemo kot totalitarno.

Izobraženi so tej vladi nevarni – razmišljajo s svojo glavo.

Nihče med nami ni v prejšnjem sistemu, ne kot srednješolec, ne kot študent in ne kot učitelj ali ravnatelj doživel takih kršitev človekovih pravic, kot jih doživljajo sedanji dijaki. V prejšnjem sistemu bi bilo nekaj takega povsem nesprejemljivega.

Danes dijake oblast kaznuje celo, ko zahtevajo ustavno pravico do izobraževanja, ko hočejo pouk v šolah. Prozoren izgovor za nasilje oblasti je seveda isti kot za vse teptanje demokratičnih pridobitev pod to vlado – kršitev ukrepov med pandemijo. Če bi to bilo res, bi morali kaznovali vseh 30 dijakov, ki so bili na trgu, in ne samo tiste, ki so nosili transparente. Zahtevo po pouku v šolah ta oblast očitno razume kot napad nanjo. Izobraženi so ji nevarni – razmišljajo s svojo glavo.

Matura bi lahko bila diskriminatorna in nevarna
Matura bi lahko bila diskriminatorna in nevarna. Vir: Twitter
Če bodo kazni ostale, bi veljalo Trg svobode preimenovati v Trg represije nad mladimi.

Ko pa je bilo na istem trgu teden dni kasneje morda sto navijačev NK Maribor, mnogi brez mask, policistov niso motili. Ali še kdo verjame, da so dijake kaznovali zaradi kršitev ukrepov?

O ministrici za šolstvo je škoda vsake besede. Izogiba se komunikaciji z dijaki, na televiziji bere navodila. Morda ima celo svoje mnenje, vendar se očitno z njim ne strinja. Govori o odgovornosti, jo pričakuje od mladostnikov, sama pa se nanjo požvižga. Ker je zavračala njihove pobude in srečanja z njimi, so bili dijaki prisiljeni prevzeti odgovornost za svojo izobrazbo v svoje roke. Ravnali so odgovorno.

Če bodo kazni ostale, bi veljalo Trg svobode preimenovati v Trg represije nad mladimi,« so zapisali Ivan Ketiš, Alfonz Vreznik, Alojz Kovačič, Marijan Velnar, Janez Pastar, Herta Tarkuš Trikič, Jože Breznik, Djuro Djakovac, Levina Hribernik in Alojz Širec.

In ministrica je po glasovanju na svojem položaju zaradi podpore poslancev ostala, toda posledice njenih nečastnih dejanj bodo nepozabljene še dolgo potem, ko bo nekega dne vendarle morala zapustiti svoje mesto, na katerem je generacijam dijakov prizadejala nepopisno škodo.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek