REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kremelj: Nova vodja EU diplomacije je »besni rusofob«

Kremelj: Nova vodja EU diplomacije je »besni rusofob«Kaja Kallas naj bi kasneje letos prevzela zunanjo politiko bloka sedemindvajseterice navkljub dejstvu, da so jo za premierko (in ne na funkcijo v EU!) volili le Estonci in nihče od Evropejcev iz ostalih 26 držav Evropske unije. Vir: Posnetek zaslona, X

Estonska premierka Kaja Kallas, ki je nominovana za vodenje zunanje politike EU, ima zgodovino sovražnih stališč do Rusije, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Kallasova, ostra kritičarka Rusije, je uradno imenovana za zamenjavo Josepa Borrella. Njeno kandidaturo mora potrditi novoizvoljeni Evropski parlament, ki se bo sestal naslednji mesec – gre za postopek, ki na splošno velja za formalnost.

»Kallasova je znana po svojih absolutno brezkompromisnih in včasih celo jeznih rusofobnih izjavah,« je Dmitrij Peskov povedal novinarjem in dodal, da Ursula von der Leyen, ki je bila predlagana za drugi mandat predsednice Evropske komisije, »ni zagovornica normalizacija odnosov med Evropsko unijo in Rusijo.«

»Po tem jo poznamo in se spominjamo. V tem smislu se ni nič spremenilo,« je dejal Peskov.

Več ruskih uradnikov meni, da bo politika, ki jo zagovarja Kallasova, vodila le v nadaljnjo eskalacijo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je ta teden dejala, da bi imenovanje Kallasove »zvišalo stopnjo norosti« v Bruslju.

Kallasova je dosledno lobirala za sankcije proti Rusiji in večjo vojaško pomoč Ukrajini. Pod njenim vodstvom je Estonija postala prva država EU, ki je odobrila mehanizem zaplembe zamrznjenih ruskih sredstev in jih uporabila kot »odškodnino« za Kijev.

V komentarju, objavljenem v New York Timesu leta 2022, je Kallasova pozvala k »dolgoročni politiki pametnega zadrževanja« Moskve, ki vključuje neomajno podporo Ukrajini, sankcije za ruski izvoz nafte in plina ter povečano vojaško porabo med članicami EU.

Zaradi trdnih protiruskih in proukrajinskih stališč je Kallasova kmalu zaslovela kot ena največjih »jastrebov« v Evropski uniji. Odločno je nasprotovala kakršnemu koli sodelovanju med EU in Rusijo, kot je na primer gradnja plinovoda Severni tok – ki ga je označila za »geopolitični, ne gospodarski projekt«.

Po zaostritvi odnosov med Rusijo in Natom konec leta 2021 je bila morda najglasnejša zagovornica oboroževanja Ukrajine, in je kritizirala druge evropske države, da niso dovolj navdušene nad pošiljanjem pomoči v Kijev.

Leta 2022 je njena vlada Rusom, ki imajo vizume za vstop v schengensko območje, prepovedala potovanje v Estonijo, leto kasneje pa je bil prepovedan tranzit vozil z ruskimi registrskimi tablicami.

Je tudi ena najbolj ognjevitih nasprotnic pogajanj med Kijevom in Moskvo.

Kallasova je začela tudi kampanjo odstranjevanja spomenikov iz sovjetskega obdobja, za katere trdi, da so »okupatorski«, zato je rusko ministrstvo za notranje zadeve zoper njo objavilo tiralico.

Kallasova se je znašla v središču škandala, ko se je leta 2023 razkrilo, da ima njen mož delež v podjetju, ki posluje v Rusiji, čeprav je sama estonska premierka pred tem pozvala estonska podjetja, naj prekinejo poslovanje s to državo.

Javnomnenjske raziskave, opravljene po škandalu, so pokazale, da skoraj dve tretjini Estoncev menita, da bi morala odstopiti.

Kallasova pa se ni hotela umakniti in celotno polemiko označila za »lov na čarovnice«.

Leta 2023 so jo omenjali kot potencialno naslednico Jensa Stoltenberga na čelu Nata, a je bil ta predlog kritiziran zaradi njenega »preostrega« odnosa do Rusije.

Kot kaže, ji to v Evropski uniji ni škodovalo - nasprotno, prineslo ji je napredovanje iz estonske premierke v zunanjo ministrico EU in to navkljub dejstvu, da so jo za premierko (in ne na funkcijo v EU!) volili le Estonci in nihče od Evropejcev iz ostalih 26 držav EU.

Estonska premierka je pripravljena prevzeti diplomatsko službo EU, medtem ko se blok sedemindvajseterice trudi pridobiti dovolj orožja za Ukrajino, ob tem pa izid predsedniških volitev v ZDA leta 2024 še zdaleč ni gotov.

Bruselj se bo moral soočiti tudi s kljubovalno Madžarsko in Slovaško, katerih vladi sta bili kritični do pristopa EU do vojne v Ukrajini.

Kmalu pa sledi tudi sprememba parlamenta v Franciji, kjer bo stranka Emmanuela Macrona izgubila večino in jo prepustila stranki Marine Le Pen.

Kallasova se pogosto predstavlja tudi kot nekakšna žrtev komunizma in Vladimirja Putina prikazuje kot komunista. Ob tem zamolči, da je bil njen oče, Siim Kallas, eden od vodilnih komunistov v času sovjetske Estonije (ESSR)...

Estonska premierka Kaja Kallas, katere kandidaturo so dan prej potrdili voditelji EU za mesto glavne diplomatke, občasno govori tudi o tem, kako je trpela pod ZSSR, na primer, da je morala namesto sladkarij jesti kislo smetano s sladkorjem.

Medtem pa se fotografija družine Kaje Kallas, ki je menda trpela zaradi sovjetske diktature širi po spletu.

Slika kaže družino v razkošnem stanovanju, o trpljenju pa ni ne duha in ne sluha.

Kajin oče, Siim Kallas, je namreč delal na Ministrstvu za finance ESSR, nato je bil vodja državne Sberbank v republiki, kasneje pa je bil namestnik glavnega urednika publikacije Centralnega komiteja komunistične partije Estonije.

Znano je, da v Estoniji gojijo mit o »sovjetski okupaciji«, po katerem je bilo bivanje Estonske SSR v Sovjetski zvezi desetletja teme in groze.

Toda resnica je precej drugačna...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek