Krajinski park Ljubljansko barje bo kmalu zanimivejši, kolišča bodo ohranjali tudi z evropskimi sredstvi

Ob številnih potovanjih, ki jih v Sloveniji v času turistične sezone namenimo vsako leto za raziskovanje tujine, pogosto pozabljamo tudi na znamenitosti in številne naravne lepote, ki se nahajajo v sami Sloveniji.

Med njimi je zagotovo tudi – Krajinski park Ljubljansko barje.  

Kmalu pa bo ta zelo samosvoj krajinski park v Sloveniji – vsaj posredno - dobil še nov, »evropski finančni pospešek« v obliki 1,3 milijona evrov kohezijskih sredstev.

Toliko denarja bo namreč na voljo za projekt Interpretacija biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na Ljubljanskem barju.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč odobrila finančno podporo temu skoraj 2,3 milijona evrov vrednemu projektu, v okviru katerega bodo zgradili interpretacijski center, povezovalno pot in koliščarsko naselbino, projektne dejavnosti pa so del regionalne mreže interpretacije naravne in kulturne dediščine Ljubljanskega barja na več lokacijah.

»Osnovni namen projekta je izboljšati zavedanje o pomenu ohranjanja biotske raznovrstnosti Ljubljanskega barja ter s tem prispevati k njegovi večji prepoznavnosti, izboljšani javni podobi ter spremembi odnosa in obnašanja do naravovarstveno in zgodovinsko pomembnih območij,« so sporočili iz vlade.

Za projekt, ki je vreden nekaj manj kot 2,3 milijona evrov, bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval skoraj 1,3 milijona evrov.

Kolišča na Igu so bila prvo arheološko najdišče na Slovenskem, ki so ga raziskovali na znanstven način.

Projekt, ki so mu projektni partnerji Občina Ig, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje in Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) nadeli akronim Na-kolih, zajema predstavitev in interpretacijo biotske raznovrstnosti in dediščine kolišč na območju Iga, ki je pod Unescovo zaščito in je del Nature 2000.

Gre za projekt, ki je komplementaren naravovarstvenemu projektu Obnovitev in ohranjanje mokrotnih habitatov na območju Ljubljanskega barja - PoLJUBA, ki ga je služba vlade potrdila lani in s katerim bo zagotovljenih 50 hektarjev naravovarstvenih urejenih površin za javni dostop in interpretacijo tukajšnje kulturne dediščine.

Krajinski park Ljubljansko barje je tudi zaradi svoje bližine mesta Ljubljane, krajinske pestrosti ter kulturne in naravne dediščine primerno območje za razvijanje oblik trajnostnega turizma s posebnim poudarkom na kolesarjenju, saj je na območju Ljubljanskega barja dovolj ustrezne obstoječe cestne infrastrukture.

Barje pa je tudi mesto, ki je poskrbelo za nekatere svetovne znamenitosti.

Leta 2002 je namreč Janez Dirjec z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU na območju koliščarskega naselja Stare gmajne pri Verdu naletel na poškodovan kos lesa, ki je sprva spominjal na navadno desko. Po odstranitvi blata se je pokazalo, da gre za ostanke lesenega kolesa, kmalu zatem pa je prišla na svetlo še bolj ohranjena lesena os.

Najdba lesenega kolesa in osi na Starih gmajnah pa je bila - tega pogosto ne poudarjamo dovolj - pomembno odkritje ne le v slovenskem, temveč tudi evropskem oziroma svetovnem merilu.

Raziskava je pokazala, da je kolo naredil vrhunski prazgodovinski kolar, ki se je odlično spoznal na les, njegove lastnosti ter tudi na izdelovanje koles in vozov.

Danes vemo, da sta kolo in pripadajoča os stara približno 5150 let ali celo nekaj več, kar ju uvršča med najstarejše lesene najdbe te vrste v Evropi in na svetu. Kolo so našli nedaleč od kolišč.

Pri tem so Ižanska ali Dežmanova kolišča del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od leta 2011 vpisana na UNESCO-ov Seznam svetovne dediščine.